zaupanje

[dot]

Jaz bi se tudi probala čim bolj prepričat najprej v resničnost tega, potem pa, še posebej če bi ta dejstva lahko škodovala / slabo vplivala na to osebo (npr. da za njenim hrbtom kdo naredil nekaj slabega proti njej, zlagan odnos do nje, ki se še vleče ipd.), povedala. Dvomim, da ti bo zamerila, saj sta si blizu in si zaupata, četudi je bolj vzkipljive narave, se bo menda pomirila ... sploh ko bo ugotovila, da si imela prav (tj. če si imela prav oz. si vsaj sama prepričana v resničnost dejstev) in da ji želiš samo dobro

Je pa res, da znajo biti babe včasih v odnosih do fantov zaslepljene / se oklepajo svoje iluzije, čeprav same slutijo, da nekaj ni v redu in se tako še bolj razjezijo, če jim kdo namigne, da nekaj res ni v redu... tako da če gre mogoče za kakšno podobno situacijo, je treba previdno dregati v osje gnezdo, če pa ne oz. gre za kaj še resnejšega, se pa itak ni treba ničesar bat in kar iskreno povej, da pomagaš tej osebi Saj te pozna in gotovo ve, da si ne bi izmislila česa, da bi jo prizadela.

[claire]

na.

[Tearjerker]

Jaz sem bila v podobni situaciji. Podobni pa zato, ker med to prijateljico in njenim fantom nekaj ni štimalo in je bila že sama na sumu, da se nekaj med njima maje, ni bila pa slepo zaljubljena vanj in prepričana da je popoln. Mi je to tudi olajšalo situacijo, ker drugače bi verjetno oklevala. Sem pa to stvar ne samo izvedela, ampak videla na lastne oči in prijateljica je ''k sreči'' verjela meni in to nikakor ni zmajalo najinega prijateljstva. Je pa verjetno res težje, ko vidiš da je nekdo slepo zaljubljen....

[CaliLove*]

Jaz sem bila ze v podobni situaciji, ko je bila ona totalno zavedena in zaslepljena z njim (ne glede na to, da jo je ze veckrat razocaral) in je bil rezultat koncanje najinega prijateljstva, ker je pac videla vse drugo, samo realnosti ne. Tako da v take stvari se jaz vec ne spuscam. Ce je ta oseba na realnih tleh in zmozna trezno razmisljat, potem bi se mogoce premislila in ji povedala, v nasprotnem primeru pa ne.

[emanuela]

Torej...prebrala sem vse vaše odgovore, hvala za njih.
Premlevala sem in premlevala in ji na koncu tudi povedala, ker sem bila v vse prepričana. Mi je tudi rekla, da zaradi tega ni jezna name, ampak mislim, da povedano ne bo vplivalo na nič, kar me tudi žalosti. Ampak njeno življenje, njena odločitev. Sem se pa oprla na to- če bi se to zgodilo meni, bi mi povedala, pa še žrlo bi me preveč.

[keepsake]

Se je za vprašat, zakaj je mogla rečt da "ni jezna nate" ... kot da si ji ubila staro mamo!

Sem pa res bila v neki podobni situaciji dobro leto nazaj, povedala (ker od svojih frendov pričakujem enako) in se je končalo 10+letno prijateljevanje. Ene žal res ne vidijo dlje od svojega nosu

[emanuela]

Ja jaz sem jo vprašala, ker sem se počutila krivo, kot da sem jaz tista , ki jo je prizadela...

[femme.]

Živjo punce sem v stiski in upam da mi boste lahko pomagale....
moj oče je psihično bolan že dolgo let..ima neko motnjo ki je na dan prišla le par mesecov nazaj in so jo komaj odkrili, zdravljenje pa nevem če bo sploh uspelo... je pa problem da to vpliva na vse nas(na celotno družino, mami že kar trpi )..že odkar pomnim (poznejše otroštvo) je vedno na vse gledal negativno in najslabše da se je zelo vtisnilo vame...in problem je tudi zaničevanje..dolga leta me je velikokrat ob neuspehu v šoli zaničeval, kdaj tudi udaril in takrat sem ga močno zasovražila in sem pripisala to njegovo vedenje kot del njegovega karakterja in komaj čakala da se odselim stran...vendar pred kratkim je prišel nov problem...izvedela sem za njegovo bolezen in bilo mi je zelo težko, občutek krivde zaradi sovražstva do njega in pa vse kar se je dogajalo je vrglo le dodatno težo na moje srce..

to je nekako uvod v to kar se mi dogaja trenutno in sicer imam fanta že pol leta..sem zeloo ljubosumen človek nevem ali je zaradi astrološkega znamenja (škorpijon) ali pa zaradi očetovega zaničevanja ki se mi je vtisnilo v glavo in se velikokrat počutim manjvredno...dogaja pa se mi da kadarkoli fant stopi v stik s katerokoli punco se meni kar zmeša..če jo samo pogleda si že ustvarim zgodbo da bi njo zagotovo rajše imel kot mene da je lepša od mene itd....in to se čedalje bolj stopnjuje kar privede do kreganja zaradi popolnoma brezveznih stvari in sem postala totalno posesivna nočem pa njemu težit s tem (sm mu že parkrat o tem morila vendar ni bilo najbolše saj njemu ni všeč moje pretirano ljubosumje in da me zmoti vsaka malenkost) zato me pa ta mesec velikokrat kar žre v trebuhu kadar ni z mano katero gleda po fbju ali pa če je z mano in se samo pogovarja s kakšno punco ki vem da mu ni všeč ratam kar živčna in se zelo bojim da bo zraslo to moje obnašanje do takšne mere da se me bo naveličal...zato pa moram nekako prenehat s svojim nesmiselnim obnašanjem, mu zaupat in nekak nehat bit tako posesivna.

včasih se bojim da sem podedovala očetovo psihično motnjo ki pa je zelo težka saj zaradi nje ponoči ne spi nonstop mu gredo po glavi "prepovedane" misli, velikokrat na ljudeh opazi napako in potem ga žre v glavi zaradi tega, ali pa če kdaj koga pozdravi potem razmišlja če ga je pogledal v oči itd.

res mi je težko upam da mi bo katera poskušala svetovat saj fantu nočem več težit s tem in pa tudi ne ve kako naj mi pomaga, se pa nekako zadovoljim s tem da sem en navaden egoist poln sam seebe ki si izmišlja neko zgodbo v glavi za katero je prepričan da je res in zanika realnost.

hvala tisti ki si je vzela čas da je to prebrala še bolj bi se pa zahvalila tisti ki mi bo svetovala ...

[Zvoncica]

Jaz bi najprej povedala fantu...za situacijo z očetom in pač povej, da ti je bedno, k mu tok težiš a ne. Pa povej mu, da te skrbi, da si to podedovala in tako naprej a ne. Če mu ne boš povedala in on ne bo vedel, za kaj se gre, se bosta odtujila.

Mogoče tudi ne bi bilo slabo iti do zdravnice pa še njej povedat.

Good luck

[claire]

?)

[sirova štručka]

...

[she-devil]

Nihče od nas ti ne more povedati zdravilnega recepta, ki bi iz tebe izbil ljubosumnost ampak boš žal morala naredit nekaj takega kot je claire predlagala. To kar počneš ni izven tvojega nadzora, zavedaj se, da lahko popolnoma obvladaš situacijo.
Najbolje je, da racionaliziraš svoje strahove. Če mu ti ne bi bila najlepša ne bi bil s teboj ampak s katero drugo npr. In začni s pozitivnim mišljenjem. Moj oče recimo ni psihično bolan pa sem vseeno velikokrat doživela poniževanje z njegove strani. To ti ne sme služiti kot izgovor za tvojo nesamozavest! Tudi če bi ti zdaj ogromno ljudi zatrdilo, da si naj ti v to ne bi verjela. Moraš sama v to verjet.
Ljubosumnost lahko še odpraviš in s tem tudi rešiš vajino zvezo.

Kar se pa tiče tega, da te je strah, da si tudi sama zbolela.. Mislim, da je to zelo pogost strah v takšnih situacijah in če na veliko razmišljaš o tem, boš to začela tudi verjet. S psiho marsikaj dosežeš. Ne morem ocenit tvojega zdravstvenega stanja ampak definitivno ne živet svojega življenja s strahom 'kaj pa če sem podedovala'.

[sarimari]

S ljubusumnostjo boš samo uničila vajino vezo. Ker pa ni človeka, ki bi hotel ob sebi imeti enega bolestenga ljubosumneža, ki teži za vsako malenkost.

V prejšni vezi sem bila isto kot ti, sicer z razlogom, ampak vseeno... Da je bila na njegovem fb prijateljica, da se je pogovarjav s kero, da je kero pozdravo, jst sm misla, da bom zaradi tega znorela. Res, da je bilo veliko skrivanja in tudi varanja, da sem zato težila, ker je preprosto zapravil moje zaupanje. To je bil razlog mojega ljubusumja.
Z zdajšnim fantom sploh nimam teh problemov, upam, da jih nikoli ne bo, ker do sedaj še ni bilo nezaupanja...
Je pri tebi mogoče kak tak vzrok? Ker mislim, da če te ima fant rad, da so mu to kolegice, da veš da mu lahko zaupaš, res ne vidim razloga, da si ljubosumna, ker s tem boš njega samo odbila stran od sebe.

[tanF]

Uh...potem sem pa jaz mislil, da sem bil ljubosumen

femme. po tem kar sem prebral je najverjetneje problem v tvoji zelo nizki samozavesti, ki jo imaš zaradi težav z očetom in potem imaš konstantno v glavi misel, da ga nisi vredna in ko pogleda kakšno žensko avtomatsko misliš, da bi raje bil z njo.

Lahko pa je krivo tudi pomanjkanje pozornosti s strani tipa, lahko so kakšne neprocesirane "travme" iz prejšnjih zvez (varanje...) in podobno.

Sem že sam šel enkrat čez to fazo ljubosumja in ni bilo lahko ne zame ne za mojo punco ampak verjemi, da čez čas bo samo boljše.

Trenutno najboljša stvar bi po mojem mnenju bila, da se en večer pogovorita o teh težavah, ki jih imaš in poskušata skupaj najti najboljšo rešitev. Mogoče celo poiščeta kakšno profesionalno pomoč, če ne bo šlo drugače.

Ker če boš sama sebi rekla: "dobro, zdaj pa ne bom več ljubosumna" dvomim, da bo pomagalo.

Stvari, ki znajo v takih situacijah pomagati so večinoma sila preproste, ker dejansko ti potrebuješ od njega potrditev, da te ima rad in, da te ne misli zamenjat. Recimo, da ti prinese rožico na vsem lepem ali pa, da te preseneti kdaj pa kdaj s kakšno malenkostjo ali pa, da ti kaj skuha in podobne zadeve.

Pomaga tudi, če se zmenita, da bo dosegljiv na telefonu ko ga boš poklicala in, da recimo napiše sms ko se nekam odpravi. Da ni cel popoldan nedosegljiv...

Za res skrajne primere pa si lahko v kakšni štarcuni v tujini kupita GPS sledilnik in potem spremljaš vsak njegov gib