Zanimiva e-pošta

[Boris]

... več ko bo prebrala, boljše za najin odnos, več bova vedela en o drugem.

S tem se pa ne strinjam. Če bi bilo res, ne bi bili na forumu tolikokrat priča konfliktom, ko nekdo nekaj prebere in si narobe interpretira. Človeka spoznavaš v medsebojni komunikaciji, ne pa s sledenjem njegovemu življenju. Moje mnenje.

Ne razumem, kaj želiš povedati. Če si narobe interpretira, temu nekaj sledi. Če ima zaradi napačne interpretacije boljši odnos do nekoga, toliko bolje. Če pa informacija vpliva na to, da bi se utegnil odnos poslabšati, potem vem, da bi moja punca zavrtala v problem in želela stvari bolje razumeti. Kot si povedala sama - človeka spoznaš v medsebojni komunikaciji.

edit:
Veliko bolje lahko spoznaš človeka, če ga spoznavaš z vseh nivojev, tudi preko njegove zgodovine in njegovih zapisov. Najprej jih predelaš, potem se o njih pogovoriš. Super zadeva.

[Tysia]

Boris, z odgovorom se strinjam. Dobro napisano. In, imaš zelo prikupno in zabavno prijateljico Francko.

Glede spoznavanja človeka preko "vseh" nivojev pa takole: to je dobro v primeru iskrene (ali vsaj v želji po) zveze in partnerjev, ki se trudita razumeti drug drugega in sta vsaj relativno zrela. Če tega v razmerju ni in če se iz določenih razlogov kljub temu želi ohraniti razmerje, pa je bolje, da tovrstnega spoznavanja ni preveč.

Po mojem mnenju pa je v vsakem primeru dobrodošlo (čeprav bi se znala kdaj jeziti glede tega ).

[Boris]

Ko sta si dva človeka dovolj blizu, je praktično vseeno, kdo od njiju kaj ve. Tako ali tako sta duhovno toliko povezana, da smeta oba en o drugem vedeti vse.

Če slišijo moja ušesa, sliši tako moje srce, kot moji možgani, kot moj želodec. Rečemo, da vemo mi, individuum. V resnici pa nihče ne ve, kdo smo to mi. Človek je morda kolektivna zavest vseh celic v človeškem organizmu.
Če skušaš biti s punco eno, potem sme to, kar slišijo tvoja ušesa, zaznati tudi drugi del kolektivne (partnerske) zavesti - zavest tvoje punce.

[ryu10kyu]

Boris sedaj si mi pa dal za misliti hvala
Ali bi ženski dal svoje geslo od maila ali gsm telefon vedno v vpogled koga imam notri in kakšne smse imam notri...to bi šlo skozi...ni nič spornega.

Ampak iskreno povem, da bi ji lažje dal geslo od maila in telefon na vpogled kakor številko kartice in da lahko neomejeno uporablja moj račun, če ji zapaše, haha

Opažam, da imam probleme za katere sploh vedel nisem...saj to geslo za mail in te stvari ni sporno gre skozi...problem je potem, ko si postaviš malce več vprašanj v tej smeri...

Malo je jeba vse to kar si lastiš deliti z nekom brezpogojno...tisti strah se pojavi...kaj pa če me bo okoli prinesla, kaj pa če nekoč ne bo tako sladka kot je sedaj in bo kaj kmalu postala zmaj, ki bruha ogenj...in se bom vprašal kje je tista nasmejana princeska... kdaj jo je ta zmaj požrl, ki stoji pred mano?

Moje izkušnje iz preteklosti so pač take, da se je na začetku cedil med in mleko je teklo v potokih...ptički so žrvgoleli in vedno je sonce sijalo, tudi če je bilo oblačno ( seveda mislim v prenesenem pomenu s tem vedno je sijalo sonce)
Potem pa ko so nastopile težave...razmišljanje ni bilo več tako zelo podobno in ko se nisva strinjala v vsem kar je kdorkoli od naju rekel ali predlagal...takrat pa nastane problem in nekatera dekleta takrat niso več prijazne in nasmejane ampak je polno problemov.

Dejstvo je to, da se pač sedaj zavedam tega, da so temelji zelo pomembni in želim resnično spoznati osebo in mi morajo tudi njeni pogledi na svet in njene vrednote pritegniti. V bistvu samo še na podlagi tega gledam ljudi oz. sem fokusiran na to, ko pride do tega da bom pa z neko žensko poglobil odnos in da se premakne na neko drugo stopničko.

Včasih sem si pa rekel...očem prijazna je, ko jo vidim se mi "dvigne"...gremo v akcijo, kar bo pa bo. Potem čez čas pa ugotoviš, da pa bo malo težko šlo vse skupaj čez.

Skratka, da ne bom zabredel v nekih razmišljanjih.
Se strinjam s teboj, da ko sta dve osebi skupaj je definitivno en izmed temeljev zaupanje in če teh temeljev ni potem se bo slej ko prej zrušilo vse, ker ni na čem graditi praktično.
Za to morata biti pa dve zreli osebi ali pa vsaj dosti čustveno inteligentni in širše razmišljoči, da ju razni strahovi pred prevaro ali izgubo ali ne vem čem ne bodo ovirali.
Skratka kar se mene tiče priznam, da imam tukaj dosti dela še na sebi za narediti...saj mi je kul pa lepo itd. samo globoko v sebi vem, da imam probleme z odpreti se in nekomu 100% zaupati...to je ena orenk prepreka pred mano s katero se bom moral slej ko prej soočiti

[Boris]

Skratka kar se mene tiče priznam, da imam tukaj dosti dela še na sebi za narediti...saj mi je kul pa lepo itd. samo globoko v sebi vem, da imam probleme z odpreti se in nekomu 100% zaupati...to je ena orenk prepreka pred mano s katero se bom moral slej ko prej soočiti

Še sam sebi se nisem 100% odprl, tako da dvomim, da se lahko punci. Lahko pa se trudim odpreti se ji, kolikor zmorem.
Edina prepreka pred mano preden sem ji dal geslo, je bila ta, da sem imel pomisleke glede tega, koliko večja verjetnost je sedaj, da mi nekdo geslo "ukrade". Potem sem vzel v obzir možnost vdora v moj računalnik in zaseg gesla preko trojanskih konjev ali raznih crackerskih programov implementiranih v operacijske sisteme tujih računalnikov, s katerih tudi pregledujem maile, in po verjetnostnem izračunu nato s pomočjo teorije velikih števil in Poissonove formule za porezdelitev ugotovil, da se verjetnost vdora praktično ne poveča kaj dosti.

Mimogrede, en zanimiv članek o zaupanju:
http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=3621

P.S.: Ena vaja zaupanja je npr. da se sprehajata po mestu in eden miži, drugi pa ga vodi.

[jullia_]

... več ko bo prebrala, boljše za najin odnos, več bova vedela en o drugem.

S tem se pa ne strinjam. Če bi bilo res, ne bi bili na forumu tolikokrat priča konfliktom, ko nekdo nekaj prebere in si narobe interpretira. Človeka spoznavaš v medsebojni komunikaciji, ne pa s sledenjem njegovemu življenju. Moje mnenje.

Ne razumem, kaj želiš povedati. Če si narobe interpretira, temu nekaj sledi. Če ima zaradi napačne interpretacije boljši odnos do nekoga, toliko bolje. Če pa informacija vpliva na to, da bi se utegnil odnos poslabšati, potem vem, da bi moja punca zavrtala v problem in želela stvari bolje razumeti. Kot si povedala sama - človeka spoznaš v medsebojni komunikaciji.

edit:
Veliko bolje lahko spoznaš človeka, če ga spoznavaš z vseh nivojev, tudi preko njegove zgodovine in njegovih zapisov. Najprej jih predelaš, potem se o njih pogovoriš. Super zadeva.

Želim povedat, da mislim, da je medsebojno spoznavanje skupna aktivnost. Lahko se s fantom pogovarjava, lahko ga predstavim svojim prijateljem in družini, da me bo na ta način nekako videl še skozi tuje oči, hudiča, lahko celo prebereva moj stari dnevnik (mogoče ).
Ampak sledenje moji komunikaciji z drugimi ljudmi je pa opazovanje, ki me bolj spominja na nekakšen reality show, kot pa na spoznavanje partnerja. Konec koncev me fant lahko karkoli vpraša.

O večini zadev, o katerih pišem tu na forumu, sva z bivšim govorila. Ampak to ne pomeni, da bi mi bilo prav, da bi šel brat moje objave, ravno tako, kot bi me motilo, če bi prisluškoval mojemu pogovoru s prijateljico. Lahko me vpraša, o čem sva govorili, ampak jaz takrat komuniciram z njo in moje besede niso namenjene njemu.
Je pa res, da ne delim tvoje filozofije o popolnem zaupanju in zvezi, kjer si dva vse delita. Fant je del mojega sveta, ne pa moja druga polovica, ki je vključena v vsako sekundo mojega življenja.

[Boris]

... več ko bo prebrala, boljše za najin odnos, več bova vedela en o drugem.

S tem se pa ne strinjam. Če bi bilo res, ne bi bili na forumu tolikokrat priča konfliktom, ko nekdo nekaj prebere in si narobe interpretira. Človeka spoznavaš v medsebojni komunikaciji, ne pa s sledenjem njegovemu življenju. Moje mnenje.

Ne razumem, kaj želiš povedati. Če si narobe interpretira, temu nekaj sledi. Če ima zaradi napačne interpretacije boljši odnos do nekoga, toliko bolje. Če pa informacija vpliva na to, da bi se utegnil odnos poslabšati, potem vem, da bi moja punca zavrtala v problem in želela stvari bolje razumeti. Kot si povedala sama - človeka spoznaš v medsebojni komunikaciji.

edit:
Veliko bolje lahko spoznaš človeka, če ga spoznavaš z vseh nivojev, tudi preko njegove zgodovine in njegovih zapisov. Najprej jih predelaš, potem se o njih pogovoriš. Super zadeva.

Želim povedat, da mislim, da je medsebojno spoznavanje skupna aktivnost. Lahko se s fantom pogovarjava, lahko ga predstavim svojim prijateljem in družini, da me bo na ta način nekako videl še skozi tuje oči, hudiča, lahko celo prebereva moj stari dnevnik (mogoče ).
Ampak sledenje moji komunikaciji z drugimi ljudmi je pa opazovanje, ki me bolj spominja na nekakšen reality show, kot pa na spoznavanje partnerja. Konec koncev me fant lahko karkoli vpraša.

O večini zadev, o katerih pišem tu na forumu, sva z bivšim govorila. Ampak to ne pomeni, da bi mi bilo prav, da bi šel brat moje objave, ravno tako, kot bi me motilo, če bi prisluškoval mojemu pogovoru s prijateljico. Lahko me vpraša, o čem sva govorili, ampak jaz takrat komuniciram z njo in moje besede niso namenjene njemu.
Je pa res, da ne delim tvoje filozofije o popolnem zaupanju in zvezi, kjer si dva vse delita. Fant je del mojega sveta, ne pa moja druga polovica, ki je vključena v vsako sekundo mojega življenja.

Vse, kar si opisala o spoznavanju partnerja, je tudi moja praksa. Poleg tvoje pa jaz dodajam še en del, kateri tebe spominja na reality show, kar je opa! tudi spoznavanje partnerja. Seveda z malo drugačnega zornega kota.

Popolno zaupanje kot sem povedal že ryu10kyu-ju pri meni ne obstaja, saj ne obstaja 100% odprtost. Popolno je 100%. Zakaj ne obstaja 100% zaupanje? Ker tudi sebi ne zaupam 100%. Zakaj ne? Ker dopuščam odprte možnosti.

Kaj misliš, od kod izvira nelagodje, ki ga občutiš, če tvoj fant bere tvoje maile brez da bi bila ti zraven?
Seveda Boris zelo dobro ve, kaj je v ozadju tega, pa vendar. Povej.
Če rabiš pomoč, se opri na moje prejšnje komentarje, kjer je to opisano na primeru.

Jaz furam obe filozofiji o svetovih vzporedno - tako tvojo o tem, da je punca del mojega sveta, kot tisto drugo, v kateri je punca lahko vključena v vsako sekundo mojega življenja. To z drugimi besedami pomeni, da se lahko vključi v vsak del življenja, ko doseže določeno stopnjo vednosti.

Če meniš, da tvoj fant ne bi zmogel prenesti vsebine pogovora med teboj in tvojo prijateljico po telefonu, oz. da bi kaj zasračkal ali da bi se kaj zasračkalo, potem je logično, da bi se bala, če bi poslušal pogovor.Ne vem, zakaj se mi zdi, da boš zdaj pomislila na to, da je to tvoja ideologija ali pa način delovanja, in da ne gre za strah. Ampak ko boš pobrskala malo globje po svoji dušici, boš videla, da se ali BOJIŠ ali pa nimaš dovolj znanja in skušaš na tak način, da nekaj prikrivaš ustvarjati strast. Taka strast in taki čari pa se lahko gojijo tudi v primeru, ko ima partner non stop možnost slišati vse, kar poveš in videti vse, kar napišeš. Ves čas se lahko igraš. Zame je življenje resno neresna in neresno resna igra. Včasih celo igrivo resna.

Zna biti težko priznati si, da sta zaupanje in strah pred izgubo nečesa (časti, ugleda, prijatelja, dobrih rezultatov pri svojem delovanju) tesno povezana. Zaupanje se povečuje tudi s samozavedanjem in občutkom lastne moči, znanja, samoobvladovanja, poznavanja ljudi.

Če nekdo posluša pogovor in ti to veš, ali pa če nekdo bere tvoje maile in ti to veš, to ni prisluškovanje. Pač, po definiciji.


Še malo meni prijetne filozofije...

V mojih mislih je, da obstaja verjetnost (ki jo kvantna teorija podpira), da je vedno lahko poleg mene na milijone nevidnih inteligentnih bitij in na ducate tehnoloških prisluškovalnih naprav. Ne vidim razloga, zakaj ne bi zaupal nečesa svoji punci, če lahko nekje morda obstaja celo kakšen bog ali kakšen škratek ali beli robec, ki mi prisluškuje že celo življenje. Da ne govorim o trojanskih konjih, katerih na računalnikih mrgoli in ki (ja, resnično res je) omogočajo prisluškovanje na tujem računalniku.
Nekateri ljudje verjamejo v to, da se nekateri ljudje spominjajo prejšnjih življenj in navajajo kup dokazov za to (vprašaj za vire, če rabiš). Jaz ti lahko razložim celotno teorijo o teh spominih na osnovi teorije o kolektivni zavesti, kjer se lahko človek poveže s spomini bilokakšnega živega bitja. Torej - če se lahko povežeš z bilokom, zakaj bi lastni punci branil, da se poveže s teboj? Obstaja prav lep razlog. In to je strah. Pa če priznaš ali pa ne, z veliko verjetnostjo je strah. Drugi po verjetnosti je poskus ustvarjanja neke strasti, ko je človek (po moji subjektivni oceni) pretirano neveden (neinovativen, neizkušen, premalo igriv, mu manjka domišljije, ipd.) glede teh zadev.

Obstaja še en možen razlog, ki ga prej še nisem omenil, ker je po mojih ocenah zelo malo verjeten - prikrivaš nekaj (ne pustiš partnerju, da sliši tvoj pogovor s prijateljico), da bi kaj zmanipulirala in s tem partnerja nekaj naučila, ali pa ga s čim presenetila (npr. darilo za rojstni dan).

[Boris]

jullia_ in ryu10kyu!

Gremo v svet psionike.

Bi se vidva bala človeka ali bitja, ki bi imel sposobnost brati vajine misli?
Bi vama bilo težko, če bi imel to sposobnost vajin partner?
Bi vama bilo nelagodno? Bi vaju to motilo?

Moj odgovor po kmečki logiki, ki izhaja iz tega, kar sta zgoraj povedala, je: da. Zakaj? Ker bi se vendar BALA! BU!

Jaz se pa ne bojim.

Vidva partnerju težko zaupata osebne stvari. Hkrati pa si želita, da bi se s partnerjem med seboj razumela. Kako ocenjujeta stopnjo takega zaupanja? Kako bi vidva s partnerjem delala na Synchronicity, empatiji, ali še kakšni od bolj prefinjenih zaznav, če vama zašteka že pri deljenju gesla, ki vodi do preprostih (osebnih) zapisov? Kako bi se odzvala na Derren Brownove sugestije in branje mimike (http://www.youtube.com/watch?v=A1Xop411uKE, http://www.youtube.com/watch?v=YCACF-EUFPo)? Nekaj o Derrenu smo že pisali v temi Filozofsko - zakaj vidimo ravno "ta" del EM valov.

Kako bi prenesla, če bi vaju priklopili na napravice, ki berejo trenutni! tok misli? Članek iz Guardiana o tem.

Bi ob pravi telepatiji vajin ego sploh zdržal, ali bi vama možgane razneslo po prostoru? Kaj pa ob http://www.remoteviewing.com/how-remote-viewing-works/, kjer bi nekdo ugotovil, kje sta bila ob nekam skrivnostno skrivnostnem trenutku vajinega življenja?

http://www.derrenbrown.co.uk/:

Derren Brown is a unique force in the world of illusion - he can seemingly predict and control human behaviour.

He doesn't claim to be a mind-reader, instead he describes his craft as a mixture of magic, suggestion, psychology, misdirection and showmanship.

Še eno vprašanje za julio. Reality show. Bi znala poiskati velike prednosti pravega reality showa pri medsebojnem spoznavanju? Bi se znala izogniti vsem potencialnim nevšečnostim, ki ga tak show zna prinesti in ohraniti normalno (ali bolje rečeno - spokojno, veselo) življenje?

Bati se ali ne bati se, TO je univerzalno vprašanje.

[ryu10kyu]

Mah Boris...naj povem, da se ne bi bal tega, da bi mi nekdo misli bral...po mojem prepričanju res niso takšne da bi se jih moral sramovati.

Saj drugače sem prepričanja, da znamo misli brati..oziroma čutimo ali nam kdo laže ali ne...zdaj je pa odvisno od nas ali to laž sprejmemo ali ne. Saj kolikor te poznam verjamem, da tudi to področje poznaš, ki izhaja iz mladosti, ko nam starši ponujajo male laži zaradi tega ker nas podcenjujejo(je majhen in ne bi razumel...čeprav so otroci mali ljudje, ki so nepopisana knjiga...se spomnim ko sem bil majhen in sem kaj vprašal in sem dobil odgovor, ki seveda ni bil smiselen in je bil "otroški" ampak sem ga pač sprejel...oziroma ga nisem ampak sem si mislil zakaj se tako obnaša in bil tisti trenutek v sebi razočaran oziroma sem se spraševal zakaj je temu tako, da dobivam take odgovore, ki nimajo neke pametne podlage) in mi se pač kot otroci zelo pogosto naučimo oz. navadimo te laži sprejeti in potem posledično skozi življenje zanikamo sami sebe in svoj notranji glas.

Misli so tudi energija in pogosto že v naprej začutimo kaj človek razmišlja že ko hodi po cesti. Če sta pa dve osebi dosti povezani pride do tega ponavadi, da imata občutek, da si bereta misli, kajti poznata svoje odzive na situacije, ki se zgodijo in sta toliko povezana, da začutita kdaj je osebi prijetno ali nelagodno.
Že sama mimika telesa in obraza dosti pove, pa čeprav se da iti skozi razno razne šole retorike...ampak človek 24h na dan ne more igrati in naučeno delovati...skozi gre kakšen kratek čas kaj več pa ponavadi ne...kaj hitro maske padejo.

Tako da kar se tega tiče, da bi mi nekdo misli bral, ne bi imel problemov, če sem iskren
Bi se pa počutil hendikepiranega, da bi to drugi zmogli jaz pa ne...torej bodi vsaj toliko pošten in ponudi opcijo, da imava oba s partnerjem to možnost...in ne samo ona (ali v primeru jullie on)

Pri meni se mi zdi, da je srčika problema bolj v tem, da sem previden pri materijalnih dobrinah in ne toliko na čustvenem področju...morda to izhaja iz tega, ker sem edinec in nikoli nisem delil stvari v tej meri, da bi igračko ki sem si jo kupil ali dobil moral z nekom deliti. Lahko v tej meri, da se jaz odločim ok...dam ti svojo igračko...ali v mojem primeru, ki sem ga podal strah pred zaupati ji brezpogojno kartico in številko od nje. (morda je ta strah zasnovan na podlagi tega, da sem parkrat zašel na forumu na teme: moji nakupi in my wish list in podobne )
Ni mi problem deliti in ji dati del tega...ne pa v tej meri, da bi imela ona enake pravice do tega kakor jaz...torej da si lasti tisto kar sem ustvaril...jaz ne čutim potrebe po tem, da bi si lastil njene stvari. In ravno tu se mi je porodilo vprašanje in sem dojel, da se tu skriva ena velika gmota nekih vzorcev, ki me v življenju omejujejo. Ni me zmotil tisti mail in geslo, da bo ona videla kaj si dopisujem in ne vem kaj...nisem se našel v njem in sem to tudi povedal...sem si pa postavil potem nekaj vprašanj, ki so posledično prišla na plan...tu pa sem opazil neko situacijo, ki usmerja pozornost vanjo in kaže na neke znake nerazščiščenosti pri samemu sebi. In s tem se bom moral definitivno soočiti. Ali me razumeš kaj želim povedati?

Torej tale tvoja zdrava kmečka logika je bila zgrajena na nepravih temeljih in je nastala zaradi premalo dejstev oziroma informacij...in je zaradi tega odpovedala. Ampak ti tega nihče ne zameri.

[fun]

Jaz tut včsih nisem svojmu fantu rekla do kdaj sem žurala; pač povedala sem da grem ven, in če ni vprašal kaj sem domu pršla sem pač predvidevala da ga ne zanima.

In ja; pogovarjala in plesala sem s kakšnim novim človekom; če smo se ujeli, imeli skupne frende in meli nmen še kdaj skup žurat smo izmenjali msn-naslov itd... (seveda pa ni blo nč spornega; da ne bo pomote)

In kljub vsemu bi partnerju povedala vse to, če bi me vprašal... In tut zarad mene lahk prebere mojo e-mail pošto, če ga zanima...

Če te je zmotilo; svoji punci to povej... Mogoče razmišlja tako kot jaz; in pač je že pozabila na tisto fešto al karkoli je blo...In s tistim dečkotom si je pač dopisovala čist prijateljsko; ampak seveda; iz drugih oči- npr iz tvojih ki si njen tip izgleda drugače...
Mal jo povprašje pa bo;pomojem ni nič spornega:)

[fun]

Aja pa še moje mnenje glede tega kar se je debatiralo na 2h straneh nazaj...

Nekaterim paše da so 24/7 skup... In nekdo ki je tak, si bo pač našel partnerja, ki bo imel iste želje (npr NIA in njen fant)
Če se razumeta in ujameta še ne pomeni da je nekdo copata... a ne? če komu nebi pasalo bi vrjetno zvezo končal...

Drugim take veze ne ustrezajo, se s fantom vidijo 1krat na teden, pa jim čist vrjamem da se majo fajn... (pač potrebujejo več časa zase in za kolege.. zakaj pa ne?)

Nekaterim prakticirajo razne mešanice veze in prijateljstva... (Kakor komu sede...)

(Porkamadona)
Ni treba obsojat vsakega ki ma drugačno vezo kot jo imate drugi... Enim paše eno; nekaterim drugo in če 2 ne živita tko k Barbie in Ken še ne pomeni da se nimata rada in da ne uživata...

[Boris]

Mah Boris...naj povem, da se ne bi bal tega, da bi mi nekdo misli bral...po mojem prepričanju res niso takšne da bi se jih moral sramovati.

Verjetno se z menoj zelo strinjaš, da so razlogi za skrivalnice lahko tisti, ki sem jih navedel zgoraj. Če jih strneva, gre ali za strah ali za nevednost pomešano s potrebo po strasti (s katero ni po mojem nič narobe, če je človek v vednosti), ali pa za vrlino (želiš nekoga zmanipulirati, da bi ga po hitrem postopku kaj naučil, ali pa ga želiš presenetiti).

Ti praviš, da se svojih trenutnih misli ne bi sramoval deliti s punco. Če prav razumem, to izhaja iz tvojega prepričanja da bi te tvoje misli ona sproti doumela, te začutila, začutila tvoj pravi namen, pravilno interpretirala te tvoje misli. Pomisli na to, da te lahko kdorkoli zajebe tudi v primeru, ko popolnoma razume tvoja sporočila. Torej - četudi bi vsi ljudje o vseh ljudeh imeli možnost vedeti vse, bi še vedno lahko en drugega zajebali, saj vzame nekaj časa, ko misli prebiraš, še zlasti če jih je npr. za eno knjigo. Komu pa se bi dalo vedno vse preverjati o verodostojnosti? Kam ciljam? TUDI DRUGI so odgovorni za to, da tvoje sporočilo pravilno dojamejo, ne le ti.
Omenil si, da bi se počutil handicapiranega, če bi ti misli lahko brala ona, ti pa ne. Ti bi se počutil kot da si v SLABŠEM položaju, jaz se ne bi. Povedal si, da si ti ne bi delil s punco materialnih dobrin v tem smislu, da ima ona popolno svobodo nad njihovim upravljanjem. Svoje zapise torej dojemaš kot materialno dobrino, nad katero punca ne bi smela imeti možnost popolnega upravljanja. To pa ne pomeni nič drugega, kot da SE BOJIŠ. Bojiš se, da bi sporočila preko nje prišle v napačne roke, kjer bralec ne bi pravilno interpretiral tvojih povedi in bi imel ti na račun tega lahko škodo. Lahko bi bila ogrožena ali tvoja čast ali pa tvoje delo npr.
V bistvu ni pomembno ali bi ti njej lahko bral misli ali ne. Ti bi se bal, da bi ona storila kakšno neumnost, ki bi tebi prinesla škodo. Isto materialno škodo ti bi lahko povzročila, če bi ti znal brati misli, kot če jih ne bi znal.

Jaz se punci ne bi bal dati svojega gesla, pa če mi lahko bere misli ali pa ne. To seveda ne pomeni, da bi dal geslo vsakomur.

Pojdiva zdaj k zaupanju. Zaupati v našem kontekstu pomeni biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje. Pomeni tudi biti prepričan, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj.

Če punci lahko zaupaš na tak način, potem bo geslo tvojega e-maila v varnih rokah in ne bo hudega.

Zdaj pa premisliva. Ti se pač bojiš, da te bi punca s tem, ko bi imela geslo do tvojega e-maila lahko spravila v neugoden položaj. Zdaj pa je vprašljivo ali je ta strah smiseln. To je tisto bistveno. Včasih nam lahko instinkt pove, da nek človek ni zanesljiv glede nečesa in mu zato določenih stvari ne zaupamo. Torej imaš ti že v začetku v mislih, da bi lahko bila tvoja punca taka oseba, da se na njo glede skrbnega čuvanja gesla ne gre zanesti in da bodo lahko materialne dobrine (tvoji maili) prišle v napačne roke in da ne bodo prav razumljeni. Jaz pa izhajam iz tega, kot sem že povedal, da punca, ki ji zaupaš geslo, NE BO OGROZILA niti tvojega dela, niti tvoje časti, niti koga drugega (če je prebrala ravno tisti mail, kjer je pošiljatelj želel, da ostane vsebina med nama). Če se pod takimi pogoji bojiš dati punci geslo svojega e-maila, je tvoj strah nesmiseln. Če pa bi jo rad presenetil za r.d. npr. in planiraš s kolegi neko žurko preko mailov, pa si enostavno izberi kak drug e-mail za komunikacijo o tem, ali pa vsebino zakodiraj (npr. Slepa miš bo 5. oktobra prvič rodila, rabimo okrepitve = Punca bo imela 1.5 rojstni dan, zabava bo ob štirih popoldne).

Tvoj strah oziroma tvoja skrb pa je že to, da boš naletel na partnerko, ki ji določenih stvari ne bo vredno zaupati.

Ni mi problem deliti in ji dati del tega...ne pa v tej meri, da bi imela ona enake pravice do tega kakor jaz...torej da si lasti tisto kar sem ustvaril...jaz ne čutim potrebe po tem, da bi si lastil njene stvari.

Še enkrat... ti ustvariš zapise (sporočila v mailih) in želiš nad njimi večje pravice, kot ona. Želiš, da se vse branje dogaja pod tvojo kontrolo. Zakaj pride do te potrebe? Zelo dvomim, da ne gre za Strah. Ne izključujem pa možnosti, da poznaš punco in ima pač tako lastnost, da kdaj nehote kaj preveč blekne. Npr. če vzameva za primer Francko, ki sem jo omenjal par komentarjev prej... punca bi lahko v neki situaciji izustila prijateljici, da ima Francka Rozman iz ulice Treh malih prašičkov 7 take pa take probleme, nakar bi ta prijateljica to napačno interpretirala, ne bi razumela Francke in bi jo začela dražiti... Francka bi potem vedela, da si izdal zaupne informacije, čutila bi se prizadeto, oškodovano in za to bi bil ti odgovoren.

Torej je vprašanje koliko dobro poznaš svojo punco, koliko ji zaupaš, koliko se nanjo zaneseš, koliko močnega se čutiš, da bi razreševal in razrešil možne probleme, ki bi nastali, če bi slučajno punca kaj zajebala.

Torej tale tvoja zdrava kmečka logika je bila zgrajena na nepravih temeljih in je nastala zaradi premalo dejstev oziroma informacij...in je zaradi tega odpovedala. Ampak ti tega nihče ne zameri.

Temelji so bili pravi, le malo so se še majali. Niso bili podprti z ogljikovim železobetonom.

Če povzamem - ti bi se, če bi dal svoji punci geslo od e-maila, bal, da bodo tvoji zapisi prišli v napačne roke in da bo kdo zaradi tega oškodovan. Ta strah pa premine, če imaš punco, ki ji je moč dovolj zaupati (in za to ni potrebno 100% zaupanje) in če se čutiš dovolj močnega, da se v slučaju, da pridejo sporočila v napačne roke, soočiš z nastalimi problemi (prevzameš odgovornost za škodo, ki bi jo utegnil povzročiti komu).

Pri meni je tako, da bi lahko, če ne bi imel nekih zaupnih mailov, lahko moje zapise bral kdorkoli, če le ne bi imeli možnosti brisati jih. Nimam takega sramu in še ljudi, ki obsojajo še preden razumejo vsebino mailov, imam za cepce. Cepec pa mi ne more povzročiti škode. Saj dobro veš, da imam sam vsepolno primerov, ko nekdo površno prebira moja sporočila po forumu in me potem obsoja marsičesa. Veš tudi, kaj takemu človeku naredim.

[ryu10kyu]

Tole ne bo šlo skozi Boris čeprav se trudiš...povezati hruško in jabolko kot da izhajata iz istega drevesa...resda sta podobnega okusa in na prvo oko morda podobno izgledata.
Mailov ne smatram kot neko materijalno bogatstvo( ti si skušal povezati maile in materijalne dobrine skupaj...lahko je v tvojem svetu to zelo podobno ali isto...v mojem ni in ne dojemam tega na tak način, zato še enkrat trdim, da ni problema dati ženski geslo od maila in naj bere če ji to paše in ob tem čuti neko zadovoljstvo) in maili niso tu sporni v tej meri ali ne gre jemati kot nekaj s čimer bi si lahko okoristila. Takih mailov v bistvu ne pišem in ne vidim, da bi se s tem kdorkoli okoristil, zato sem rekel da maili mi niso sporni niti njihova vsebina. O svojih razmišljanjih in čustvovanjih mi ni problem govoriti ali se pogovarjati o njih. In me tudi ne moti če izve razmišljanja, ki jih gojim v sebi ali čustvovanja, ki jih gojim v sebi. Celo verjamem, da je dobrodošlo, da me začuti kot osebo saj mislim, da če si v nekem partnerskem odnosu, da bi si bil potem celo tujec, če ne bi z nekom delil tudi čustev in svoja čustvovanja ali pa na drugi strani razmišljanja, itd.

Kar se mojih misli in čustvovanj tiče, da se postavi tezo, da ona ne bo razumela mojih razmišljanj, čustvovanj ali pogleda na svet...in da jih bo morda celo sodila...do tega bo zelo težko prišlo. Kajti partnerka s katero želim ustvariti nek odnos mora imeti toliko odprta obzorja, da lahko sprejema mene kot osebo kakršen koli že pač sem...saj to naj bi bila faza spoznavanja...vsaj jaz to tako dojemam. Če jih že ne odobrava jih lahko vsaj sprejme...če jih ne more je pa potem takem to njen problem in ne vem zakaj bi zanikal sam sebe in želel njej prikazati neko sliko, ki bo njej všečna in ne slike kot v realnosti je. Potem takem tudi nimava nekih pravih temeljev graditi na nečem, če je vse zgrajeno na neki navidezni idealni situaciji, ki je pravzaprav samo neka farsa in pravljica za lahko noč.
Čeprav ponavadi imamo ljudje vzorec, da ko se spoznavamo, da se radi prikažemo v lepši obliki kakor v resnici je. Ampak kot sem že v prejšnjem postu povedal..to lahko gre skozi za kratek čas...ampak v bistvu sebi in svoji izbranki delaš jalovo uslugo.

Morda iščeš neko povezavo iz nekih besed ki sem jih podal in jih skušaš sestaviti v neko smiselno celoto, ampak se mi zdi da je premalo napisanega, da bi to zmogel, zato še enkrat ti ne gre zameriti tega, da si je tvoja kmečka pamet to predstavljala na način na kakršnega si je. Ne gre očitati tebi osebno da se motiš, ampak tvoji zdravi kmečki logiki.
Ampak to sploh ni pomembno pri vsej stvari.

Lahko pa se spet skoncentriramo na mail in branje le tega...da se ne bo preveč oddaljilo od prvotne teme.

Sigurno je razlika ali se zavestno odločiš, da boš nekomu dal svoje geslo od maila in naj bere če mu paše. Ali pa če nekdo brez tvoje vednosti to počne in te na neki način zalezuje oziroma posega v tvojo intimo(če smatraš pisanje mailov kot del tvoje intime seveda)...to se mi ne zdi pošteno kajti posegati v mail od nekoga brez njegove vednosti se lahko smatra celo v današnjem svetu kot kaznivo dejanje. Kajti po zakonu ima vsak pravico do intimnega prostora oz. do zasebnosti.
In če gre tvoj delodajalec gledati tvoje osebne maile ali pa celo maile ki so bili pisani preko maila od podjetja lahko sproži spor na sodišču. To smo tudi v bližnji preteklosti zasledili v medijih, če se morda spomneš.
In tu neki očitek delodajalca oz. v tem primeru partnerja, da pa nekaj skrivaš, če ne upaš maila pokazati oziroma njegove vsebine pade.
Lahko je to neki argument ampak nima pravne podlage.

[Boris]

Mimogrede... imam kolega, ki mi je v svoje roke izročil ključ svojega poštnega predala, kamor je dobival tožbe... in to veliko raznovrstnih tožb, odgovorov s policijskih enot,... Zelo osebne zadeve. Če so take zadeve pri odvetniku npr., jih mora skrbno čuvati zase. Ta kolega mi je že prvi dan, ko sva se spoznala, zaupal ključ svojega stanovanja.

Kako to, da si je to upal? V stanovanju je imel polno vrednosti, polno zaupnih tožb, polno papirjev vrednih na tisoče eurov, pa ni vedel niti tega, od kod točno sem.

Zaupal mi je:
- ker je po nekaj minutah presodil, da sem razumen človek
- ker se čuti dovolj močnega, da se mi zoperstavi. Dovolj močnega, da bi se uspešno zoperstavil obrekovanju, ki bi se pojavilo ob tem, če bi mu kaj ukradel in bi se razširile čenče o njegovih skrivnih sporočilih. Dovolj močen, da je upal tvegati.

In ta človek dejansko je umsko zelo močen.

S tem želim povedati to, da je zaupanje vedno odvisno tudi od tega, koliko močnega se počutiš in koliko dejansko si močen.

[Boris]

ryu10kyu... če maile ne dojemaš kot materialno dobrino, potem ne vem, zakaj si sploh pisal o tem, kako si ti kot otrok (edinec) bil vajen imeti vse zase in ne deliti. To sem povezal s tem, da me želiš napeljati k temu, da si tak tudi do vsebine svojih mailov in da želiš obdržati vajeti v svojih rokah. Oziroma da jih lahko punca bere, ampak ne brez tvoje navzočnosti. In zakaj ne brez tvoje navzočnosti? Kaj pa bi lahko izgubil, če bi dal geslo punci, ki je vredna zaupanja?

Povej mi konkretno. Kje je razlog, da ne bi dal punci gesla svojega maila, če pa bi si izbral tako, ki ji je vredno zaupati? Povedal si še, da bereš po cosmopolitanu, kaj vse bi si lahko npr. ženske privoščile, če bi jim dal popolno svobodo do uporabe svoje bančne (nakupovalne) kartice. Zakaj potem to omenjaš v tem kontekstu? A ne želiš povedati, da hočeš kontrolo nad svojimi maili in da se bojiš, da bi s tem, ko bi dal geslo v roke še eni osebi, kontrolo izgubil?

Napiši podrobno, kaj te muči. Strah, nevednost ali vrlina?

Tudi za željami imeti nekaj zase, samo zase, je ali strah ali nevednost ali vrlina, veš?

edit:
Maili so materialna dobrina, pa če jih ti dojemaš tako ali ne. Imajo svojo vrednost, so napisane misli, to pa je del materije.