zakaj se najpogosteje skregata?

[Boris]

So pa npr trenutki, ko sm jezna na njega, pa slabe volje (pa on odreagira zlo jezno) pa se pol pet minut ne pogovarjava, ampak to ne štejem pod kreganje, ker se dejansko res ne. Se da vse sproti razčistit

Po mojih kriterijih je pa tole že prepir. Zato si pa ne morem predstavljat, da se nekdo 3 leta ne bi skregal. Če pa po tvoji definiciji nesoglasje doseže stopnjo kreganja šele ob zmerljivkah in metanju povštrov, je pa to bolj jasno

Ne ne ni kreganje, sej sploh ne znam opisat tega, pač si slabe volje, on pa pol ja kaj si pa zdj tko tečna, k pa je narobe-in sva pet minut tih, pol se pogovoriva in je debata zaključena. Tist v oklepaju, da odreagira zlo jezno je odveč.

Da bi se pa kej drla drug na drugega pa ne. Enostavno meni se ne da kregat, njemu pa tud ne

Meni je to kreganje. In 3/4 stvari, ki jih ostale v tej temi pišete, je kreganje. V mojih očeh.

Na koncu bom ugotovila, da se midva sploh ne kregava, ker vse to baje pač ni kreganje

Čedalje bolj obožujem članke Zorana Milivojevića.

Zelo primerna razlaga za to, kaj je kreganje, je opisana v članku Želja je čustvov reviji Viva.

Takole gre...

Želja in spor (kreg)

Ena od najboljših opredelitev spora je, da gre za sočasen obstoj dveh želja, ki se vzajemno izključujeta. Kadar imata dve osebi različne želje, vsaka od njiju skuša prepričati drugo, da bo še najbolje, če ji izpolni željo. To je zlasti razvidno, če razlikujemo med sporom od načinov, kako ljudje poskušajo rešiti spor. Tako prepir ni spor, saj je le poskus rešitve spora. Ljudje, ki so v sporu, lahko drug drugega prisilijo, da ravnajo tako, kot si želijo − bodisi z igonoriranjem bodisi kako drugo obliko čustvenega izsiljevanja.

Tudi telesno nasilje je poskus rešitve spora, le da s fizičnimi metodami.
Če naj ljudje ustrezno rešijo spor, morajo najprej razlikovati med seboj in svojimi željami. Kadar si nekaj želimo, gre za našo željo, ki pa se razlikuje od nas samih. Če se tega zavedamo, lahko razumemo, da človek, ki zavrača izpolnitev naše želje, ne zavrača nujno nas, naše osebnosti. Tudi če sami zavrnemo izpolnitev želje drugega, to še ne pomeni, da zavračamo osebo kot celoto. Nasprotno: izpolnitev želje lahko zavrnemo prav zato, ker imamo osebo radi. Primer tega je vzgoja otrok, pri kateri preprosto moramo zavrniti ali prepovedati nekatere otrokove želje, saj bi mu njihova uresničitev utegnila škodovati ali ga spraviti v nevarnost.

Ljudje, ki ne razlikujejo med svojo osebnostjo in svojimi željami, niso zmožni ustrezno razumeti spora. Ne vedo, da je spor spopad različnih želja (konflikt želja); menijo namreč, da je vedno znak nespoštovanja, prezira ali celo sovraštva. Zaradi tega vsak spor vodi do začasnega ali trajnega poslabšanja odnosa z drugimi.

[red_rose]

^^zdej sm se pa prav zamisla Boris

zanimivo branje res... sem ugotovila da dejansko delam to narobe.

Kadar si nekaj želimo, gre za našo željo, ki pa se razlikuje od nas samih. Če se tega zavedamo, lahko razumemo, da človek, ki zavrača izpolnitev naše želje, ne zavrača nujno nas, naše osebnosti

.

tole morem se dojet ampak kako?!

[Kika]

to je produkt vzgoje. zavestno si lah pa tut sama pomagaš na tem področju, če imaš 'blažjo motnjo'

[red_rose]

to je produkt vzgoje. zavestno si lah pa tut sama pomagaš na tem področju, če imaš 'blažjo motnjo'

ja, bi rekla da je blazja...v bistvu se samo pojavlja kadar neki na vsak nacin hocem dosezt da moj fant nardi...pa se pol tk prizadeto pocutim ko noce pa ceprav je neumnost ampak ne vedno, samo vcasih...

[ela85]

midva se ponavadi skregava zaradi česar, kar sem vrgla v koš , on bi pa to še potreboval. po dveh ali več letih. seveda gre za kakšno "moško" zadevo ala konci kablov, ipd. pač, kar je videti kot smet in se leta premeščuje iz predala v predal. niso pa to kakšni dokumenti ali kaj podobnega.

[Vivien]

Zadnje čase se pa midva začneva kregat kar po telefonu, drugače pa zelo zelo redko. Sploh ne veva, kako nam to lahko rata skoraj pri vsakem pogovoru, če se drugače čisto dobro razumeva. Ena velika uganka...

[LoveLy*]

ker mi vedno da prednost...da se jaz kaj prva odločim...in me tole prav ujezi včasih..hee...itak se kasneje zavem da sem bla tupa...in se kar pobotava(itak je kreganje sam iz moje strani)

[ryu10kyu]

Vedno se skregava zaradi nje, ker me ne posluša in noče tako narediti kakor jaz rečem ampak hoče, da je tako kot ona reče. Oziroma vedno hoče, da bo tako kakor ona hoče.
Nauk: ženske poslušajte svoje moške in bo mir v bajti.


p.s.: moram napisati da je tole sarkazem, ker vem da premnogo ljudi verjetno ne bo razumelo nauka, ki sem ga želel podati.

[[She.]]

Največkrat če ga opomnim da dela kej narobe ...... in s tem užalim njegov moški ego

in seveda ker pol tud iz ženske zlobe zaključim z: A ti nisem rekla?

Ola. Mi2 se tud okrog tega razloga vrtiva največkrat. Pol pa on reče: ja, sej zmiri zvrneš kriudo name. Ni res, kr če sm jst kriva vedno priznam

[trepalnica]

meni se pa ne da kregat in se zato skregava, ker se jaz nocem kregat... ocitno je kreganje za njega resevanje problemov... saj se hitro pomiri oz. ga pomirim in s pogovorom na normalnem nivoju resiva zadeve...

[tani24]

midva sva se pa včer cel dan neki pričkala pa zdej js nevem a sm bla js mal občutljiva al je meu on pač bedaste izjave: 1. se pogovarjava o skupnem življenju (misliva kmalu it) in mi dečko prbije, da se bom mogla naučit kej skuhat, ker če bo dubu 3 dni zapored špagete mi jih bo vrgu v glavo...mislim halo, itak se mi je strgal, sm mu rekla, da si bo pa pol kr lepo sam kuhu. pol je začel z nekimi, da znam sam 5 stvari nardit, in da če bova mela otroke bom mogla tud kej druzga znat itd. uglavnm povdarek je biu na tem, nej se že naučim kuhat...js ful ne maram kuhanja, ampak se velikrat potrudim zanga in kkšn kosiu prpravim, poleg tega si pa itak vsak dan zase kuham in se mi res sam za enga ne da kuhat 5 ur, pač kej pogrejem na hit spečem in to je to, tko da mi je res na živce stopu.
2. pol mal poznej druga izjava, k vsi prijatelji pričakujejo otroke kmalu in sva se pogovarjala o porodu in mu rečem da itak upam, da bo zravn in dečko prbije, da če vem, če bo on tist vidu se me 2 let ne bo dotaknu po tem in to čist resno...sm mu prbila nazaj da če se mu bom gabla, ker bom rodila njegovga otroka pol loh kr direkt nehava, k s tako budalo js ne mislm bit..pol je pa itak začeu, da sm tečna in ne zastopm fore, ja sej bi bla fora če nebi nekak vedno k se o otrokih pogovarjala ista stvar prišla vn- da on niti slučajno noče bt zravn in ga bo raj piu s frendi.
Mislim neverjetno no..zdej pa nevem a sm bla res js tok občutliva al kaj?

[hruška :)]

mal bom off topic ampak am, tanika* a si že kdaj vidla kako zgleda porod in kako un otrok leze ven iz tebe?mal si poglej kje in se upraši če si res želiš da bi tvoj dragi vse to vidu men je zanč kolegica kazala ene slikce in me je kr mal zvil, ker si nikol nism predstavljala kako vse to zgleda....(je pa tut res da tko razmišljam zdej k se še ne pripravljam na naraščaj-->mogoče bi kkšna mamica bolš znala kj povedat na to temo glede na to da je vse to že doživela)

aja, drgač sm pa tut js alergična k pogovor nanese na kuhanje...zanč mi je reku, da pričakuje da ga bo vsak dan čakalo kosilo na mizi k pride domov (bolj v šali kot zares, ampak v vsaki šali je nekaj resnice)...js sm bla kr sej mi ni problem kuhat, me pa zanima kako bi se on odzval če bi mu rekla da tut js pričakujem vsak dan kosilo na mizi ko bom hodila iz službe

[Kaychee]

Zadnje čase se kregava zarad tega, ker me preveč pogreša čez teden in pol najde vsako malenkost, da mi očita, da ga jz ne pogrešam tolk, da ga nč več ne pokličem bla bla bla...

[Ryu]

midva sva se pa včer cel dan neki pričkala pa zdej js nevem a sm bla js mal občutljiva al je meu on pač bedaste izjave: 1. se pogovarjava o skupnem življenju (misliva kmalu it) in mi dečko prbije, da se bom mogla naučit kej skuhat, ker če bo dubu 3 dni zapored špagete mi jih bo vrgu v glavo...mislim halo, itak se mi je strgal, sm mu rekla, da si bo pa pol kr lepo sam kuhu. pol je začel z nekimi, da znam sam 5 stvari nardit, in da če bova mela otroke bom mogla tud kej druzga znat itd. uglavnm povdarek je biu na tem, nej se že naučim kuhat...js ful ne maram kuhanja, ampak se velikrat potrudim zanga in kkšn kosiu prpravim, poleg tega si pa itak vsak dan zase kuham in se mi res sam za enga ne da kuhat 5 ur, pač kej pogrejem na hit spečem in to je to, tko da mi je res na živce stopu.
2. pol mal poznej druga izjava, k vsi prijatelji pričakujejo otroke kmalu in sva se pogovarjala o porodu in mu rečem da itak upam, da bo zravn in dečko prbije, da če vem, če bo on tist vidu se me 2 let ne bo dotaknu po tem in to čist resno...sm mu prbila nazaj da če se mu bom gabla, ker bom rodila njegovga otroka pol loh kr direkt nehava, k s tako budalo js ne mislm bit..pol je pa itak začeu, da sm tečna in ne zastopm fore, ja sej bi bla fora če nebi nekak vedno k se o otrokih pogovarjala ista stvar prišla vn- da on niti slučajno noče bt zravn in ga bo raj piu s frendi.
Mislim neverjetno no..zdej pa nevem a sm bla res js tok občutliva al kaj?

to mi je pa ful znano bo ženska prala, kuhala, peglala, pomivala pa skrbela za otroke, on bo pa lepo s šihta pršu, hotu še pir met, pa lenaru ceu popoune... ker kuhanje je itak ženska stvar, peglezn je hudičeva stvariteu in grize, pr pomovanju in pucanju bi pa največ clo cuno prnesu... pol nej se pa s čistilko poroči pa bo...

[tani24]

ja sej ane..pa fora je k on ful rad kuha in se zmer hvali, kok obvlada, tko da ponavad na kkšnih počitnicah sva čist lepo zmenena, ponavadi on kuha js pa pospravim, seveda se tud zamenava včasih..včer pa kr neki...sm mu lepo rekla, nej ne pričakuje da mu bom mamica, če hoče mamico nej kr lepo doma ostane...pol pa seveda sm js občutliva....