Zakaj nimam punce(iskrena izpoved naše novinarke)

[somebody]

Jaz pa mislim, da bi avtor teme lahko vsaj prav prepisal naslov članka.

[hayley]

Jaz članek vidim kot nek odziv na pritisk okolice,ki ga čuti, zaradi svoje samskosti, isti pritisk, ki ga bolj ali manj pogosto zaznajo tudi ostale samske ženske/punce. Meni se zdi članek dober, korektno izražen. Je že prav smešno koliko ljudi se vtika v ta članek, četudi niso ne samski, si na prvi pogled ne delijo nobenih problemov z avtorico,ne s temo članka. Sporočilo spisanega po mojem mnenju ni to,da je ona samska po krivdi ne dovolj privlačnih ali njenim kriterijem ne zadostujočih predstavnikov moškega spola, temveč to, da je samska,ker pač je in je to samo njena stvar in naj se okolica že preneha čuditi nad tem in sprejme njeno samskost/ se briga zase.

[MarijaNana]

^^ Članek je pač populističen in ravno toliko neumen kot katerikoli članek v ''ženskih revijah''. Ampak če se pogovarjamo o poziciji; nikakor še ni preživet tabu samskosti, posebej ne tabu samskosti mladih žensk v plodnem obdobju. In tudi ta odziv ''Ja, ja, ona je samo obupana, ker nima fanta,'' dejansko podpira ta tabu in je del tega tabuja. Meni se zdi pomembno, da se poudarja, da je samskost enako legitimen način bivanja, kot bivanje v partnerski zvezi in da nekakšno sprijaznjenje s partnerjem, ki ti ne ustreza ni ustrezno. In posredno počne to tudi ta članek.

[hayley]

Če je tebi neumen še ne pomeni, da je to splošno dejstvo. In ja ,članek je zagrizel nekoliko v tabu temo,zato pa je zanimiv in je doživel nekoliko večji odziv kot nek povprečen članek 'ženskih revij'.

Če je namen nagovoriti množico, potem se ne da drugače, kot preko populističnih medijev ter nagovor nekoliko zaviti v jezik in stil le teh.

Videt je, da je avtorica načela razbijanje tega tabuja, malce bolj iskreno,direktno, kolikor je bilo to prisotno do sedaj, tudi zato ker je za nekakšno 'vabo' vrgla sebe in ne razpravlja o tem v rokavicah,kot ena tretja oseba,ki samo opisuje tuje probleme. In jaz temu podobne članke samo podpiram. Še več takšnih in drugačnih razbijanj tabujev.

[MarijaNana]

^^ Problem tega pristopa je, da je, čeprav opozarja na ta tabu tudi sam del tega tabuja, ker za legitimiranje te pozicije ne uporabi izsledkov iz raziskav, objektivnih podatkov, teorije ... ampak subjektivno pozicijo, ki je na argumentativni ravni enako relevantna kot protiargumenti oz. drugače; ni relevantna in jo je zato zelo lahko zlorabit za natanko take odzive, kot so se pojavili; za osebne napade, ki poglabljajo izhodiščni tabu. Osebne pozicije/lastne izkušnje ni treba izbrisat iz članka, da bi bil le-ta kvaliteten, ampak jo je treba z nečem podpret. In tega ta punca ni naredila, zato se je pa tako lahko spravit nanjo osebno in njo ter članek diskreditirat. S čemer se potem diskreditira tudi samskost, kar je pa seveda nasproten učinek, kot bi ga (verjetno) članek rad sprožil ...

[saarijarvi]

Očitno se je rek ˝bolje je biti brez odličnega izdelka kakor kupiti slabšega čeprav še vedno dobrega˝ prenesel tudi na izbiro partnerjev(punc ali fantov). Slaba popotnica. Krivi so tudi mediji in oglaševalci, ki prikazujejo ideale, ki ne obstajajo.

Pusti medije in oglasevalce... kaj pa ljudje iz tvojega zivljenja? Mar ne poznas nobenega parcka, ki res funkcionira? Meni je clanek cisto ok napisan in se sama do neke mere tudi najdem v njem.. Prej bi rekla, da je zastrasujoce, koliko punc in fantov (v mojem korgu) sprejme prvo/ga, ki jim pride nasproti. Pa jih ne obsojam, ker drugega ali boljsega niti ne poznajo.. in jim je cisto ok, na kaj vec v zivljenju niti ne ciljajo. Kul, njihova izbira.

Potem je pa tu med prijatelji in znanci pescica parckov, pri katerih se vcasih prav zamislim in si recem.. 'Wow.. tocno to hocem''. Pa so realni ljudje, vsi krvavi pod kozo, vsi s svojimi majhnimi muhami, a po drugi strani najboljsa verzija njih samih - in si temu primerno lahko privoscijo partnerja, ki je na istem nivoju. Ker si ga tudi zasluzijo Se mi zdi pa zdi izjemno pomembno, da se najprej izoblikujes individualno - tako fizicno, kot tudi custveno, mentalno (itd.), sele nato je cas za partnerja. In ja - taksnega, ki te bo vlekel naprej (ne spomnim se, kdo se je spotaknil ob to), ne pa da skupaj potones v nekem comfort-zoneu. Ampak spet, kakor komu pase..

Ko bo stimala 'stalca', bo stimala tudi 'kravca' (bik, zrebec..).

[hayley]

^^ Lepo napisano, sem ob tem dobila prav asociacijo na mojo situacijo in dvome, glede nekega dejanja,odločitve, ki so nekje v meni prisotni že skoraj eno leto in sedaj sem ob nekaterih napisanih mislih tukaj (ponovno) dobila občutek,potrditev, da sem ravnala prav.
(pardon za OT)

[MarijaNana]

Meni se zdi pa pomembno vprašanje, zakaj imet partnerja, če to ni oseba, brez katere si življenja absolutno ne predstavljaš in ki ti scela ustreza. (Pa seveda: ustrezajo si lahko zelo različni ljudje ... ) Ravno danes mi je fant povedal, da je naletel na podatek, da so hekerji shekali neko spletno stran, na kateri so se dobivale ''varalice'' - razkrili so 36. 000. 000. (ja, 36 milijonov) ljudi ... zakaj ljudje tvorijo zveze, se sprijaznijo z nečem in potem - krona vsega - še varajo? Je družbeni imperativ res tako močan, da moramo, prav moramo vztrajat v odnosih, ki niso točno tisto, kar želimo?

Kar se pa tiče krav'ce in štalce ... ne verjamem, da je prav dosti ljudi v npr. dvajsetih ali tridesetih (ali obče), ki imajo res vse razčiščeno in ne verjamem v neko ''izoblikovanje'', ker verjamem, da se ves čas spreminjamo in naj bi ves čas rasli. Če najdeš nekoga, s komer skupaj rasteš, je to po mojem idealno ... ampak to verjetno ne bo prvi človek, ki pride mimo in je ''pripravljen'' 'bit s tabo'' ...

[hayley]

^^ ni potrebno imet razčiščeno VSE, ker čisto do te točke verjamem, da nikoli ne pridemo. Res je tudi, da se izoblikujemo skozi vse življenje,ampak vseeno, neke osnovne stvari,temelji, da se vsaj do ene mere poznaš pa morajo bit in veliko ljudi, ko še odraščajo; so najstniki,v začetku dvajsetih..tega še nimajo.

[MarijaNana]

No, to pa zagotovo, ja ... zelo odvisno od osebe do osebe, kako pojmuje ''da se pozna'' ... vedet moraš nujno, kaj pričakuješ od odnosa; to je prvo in najbolj bistveno, brez tega ne gre. So pa nekatere stvari, ki po mojem šele v odnosu do drugega pridejo do izraza ... in jih sam ne moreš razrešit in je dobro imet nekoga, ob komer jih lahko. Npr. egoizem je po mojem ena taka reč, ki zahteva ''drugega'' ob sebi ... in verjetno kake reči, ki si jih nekoč v kakem prejšnjem odnosu doživel in se ne izražajo ob tem, ko si samski (npr. strah pred zapustitvijo) ... Je pa dejstvo, da če ne veš, kaj točno iščeš, verjetno tudi ''našel'' našel ne boš.