Za vse sem kriva jaz

[lorelaj]

Jaz tudi mislim, da so to znaki depresije in da bi bilo dobro karkoli storiti v tej smeri. Pomoje je najbolje, da socialni delavki razložiš kakšno je stanje pri tebi doma in naj ti ona svetuje kako ukrepati naprej.
To je moje mnenje, ki ni strokovno, lahko pa ga podam, če je punca vprašala, kaj naj stori. Če je napisala vse glavne znake depresije, bi bilo čudno, če se nobena ne bi oglasila s komentarjem v tej smeri. In ne razumem kaj je tako blazno žaljivega v tem. Če mene boli roka in vprašam v temi zdravje zakaj me boli roka bom dobila kup odgovorov in diagnoz, pa nobena ne bo strokovna. In tukaj tudi noben ni rekel, da gre konkretno za depresijo, ampak so vsi pisali, da bi lahko šlo za depresijo, saj na to kažejo tipični znaki.
Aja pa še to. Zakaj tak naslov, da si za vse kriva ti? Ne obtužuj se. Če vse delaš namesto mame in če si ji skušala pomagati, ko ji je bilo hudo, ni zdaj tvoja krivda, da se ona tako obnaša. Sama bi bila lahko (tvoja mama) tako pametna, da bi razumela, da ti ne moreš skrbeti za vse namesto nje in to nikakor ni tvoja krivda. Ravno to je razlog, da mislim, da gre za hujšo težavo kot je lenoba, saj bi bil vsak odrasel drugače sposoben razumeti, da ne moreš skrbeti za vse in ti poleg tega še "nagajati" na tak način, da v parih urah "uniči" vse tvoje delo.

[jullia_]

In pa še enki, tud brez strokovne pomoči se da!
maffy..Kaj je julia rekla:

mislim da tvoja mami potrebuje strokovno pomoč.

no?

No, ti pojma nimaš. Duševno bolan človek potrebuje strokovno pomoč, ravno tako, kot jo potrebuje bolnik z rakom. Zanimivo, da je vsem jasno in logično, da bo šel človek s pljučnim rakom na kemoterapijo, ker mu kurja župca ne bo pomagala, depresivnim ljudem pa priporočate več gibanja in zelenjave.

In še vedno ne vem, kaj te moti pri izrazu strokovna pomoč. Jaz res ne vem, kako se zdravi depresijo, ker nimam s tem nobenih izkušenj. Mogoče se je treba najprej zglasit pri splošnem zdravniku, ki da napotnico, mogoče greš kar direkt do psihiatra, psihologa, pojma nimam.
Nadpomenka za vse te ljudi je pa strokovnjak, aneda. Točno to, kar jaz nisem.


Pa nehaj se že zgražat nad tem, da nekoga proglašam za psihično bolnega. Tvoj problem, če duševno bolezen vidiš kot človeško napako in slabost. Jaz bi prej obsojala verižnega kadilca, ki faše raka, kot pa nekoga, ki zaradi travmatičnega dogodka, s katerim se ne zna sam spopast, zapade v depresijo.

[fun]

V opisanem obnašanju so res nekateri znaki depresije. Glede na to da je avtoričina mama izgubila partnerja, bi ji res pomagal kakšen pogovor s svetovalcem, psihologom.

in duševnega stanje ne morete kar tako primerjat z rakom, gripo in ne vem kaj še vse ste pisale!!


Dead kid;
mal poročej če je kej bolš; pa če si se pogovorila z mamo...

[lorelaj]

Nobeden ne primerja bolezni z duševnim stanjem. Depresija, anksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje, shizofrenija ipd. so vse to duševne BOLEZNI. In mislim, da tukaj nihče ni rekel, da je depresija enako kot rak ali gripa, ampak vsi govorimo, da je tako kot za psihično kot za fizično bolezen potrebno zdravljenje. Res ne vem kaj je tako žaljivega na tem, saj nobeden ne obtužuje nikogar, ampak gre za predvidevanja. Kar ne morem verjeti, da se tudi mladim in kao razgledanim ljudem duševna stanja ljudi še vedno zdijo tabu. Sicer pa bi bilo zanimivo slišat mnenje od kakšne foruimašice, ki morda študira psihologijo. A ni nobene tukaj?

[fun]

Če je na moj post letelo:
meni se ne zdi "žaljivo" in mi ni tabu, sam ni mi primerljiv npr rak in depresija... Tut ne študiram psihologije tko da ne vem... Svetovala sem pa že kakor sem znala.

[*purple*]

In pa še enki, tud brez strokovne pomoči se da!
maffy..Kaj je julia rekla:

mislim da tvoja mami potrebuje strokovno pomoč.

no?

No, ti pojma nimaš. Duševno bolan človek potrebuje strokovno pomoč, ravno tako, kot jo potrebuje bolnik z rakom. Zanimivo, da je vsem jasno in logično, da bo šel človek s pljučnim rakom na kemoterapijo, ker mu kurja župca ne bo pomagala, depresivnim ljudem pa priporočate več gibanja in zelenjave.

In še vedno ne vem, kaj te moti pri izrazu strokovna pomoč. Jaz res ne vem, kako se zdravi depresijo, ker nimam s tem nobenih izkušenj. Mogoče se je treba najprej zglasit pri splošnem zdravniku, ki da napotnico, mogoče greš kar direkt do psihiatra, psihologa, pojma nimam.
Nadpomenka za vse te ljudi je pa strokovnjak, aneda. Točno to, kar jaz nisem.


Pa nehaj se že zgražat nad tem, da nekoga proglašam za psihično bolnega. Tvoj problem, če duševno bolezen vidiš kot človeško napako in slabost. Jaz bi prej obsojala verižnega kadilca, ki faše raka, kot pa nekoga, ki zaradi travmatičnega dogodka, s katerim se ne zna sam spopast, zapade v depresijo.

ne vidim duševne bolezni kot človeško napako.Le spoštujem ljudi in jim kej tazga nikol nebi rekla, če nebi držala tehntnega razloga v rokah!
in ne obračaj besed in ne primerjaj julia, nisi več zanimiva in ne boš me prepričala.Meni se zdi žaljivo in grdo in konec!

[jullia_]

tehtni razlogi:

Depresijo ponavadi "sproži" nek travmatični dogodek. Se mi zdi, da smrt moža kar nekako paše v to kategorijo.
Obnašanje, ki je bilo opisano v prvem postu, bi sicer lahko pripisali lenobi, nevzgojenosti,... in vsem ostalim stvarem, ki ste jih ostale naštele, so pa lahko tudi simptomi depresije.
Če sem ustrelila mimo, fino. Če pa nisem, pa malo manj fino, ampak vseeno je bolje bolezen poznat in zdravit kot pa ignorirat.

Bi rekla, da je v teh vrsticah precej več argumentov, kot jih je tebi ratalo spacat skupaj v vseh postih do sedaj. Zato pa je zaključek debate s tvoje strani ponavadi "tako mislim in nič drugače in pika in konec".

A razumeš, da nikomur nisem rekla, da depresijo ima? Samo povedala sem svoje mnenje o tem, kaj bi bilo fajn narest, ker ste ostale glavni problem videle v tem, da hčerka trpi zaradi maminega obnašanja, meni se pa zdi, da se bo hči z odselitvijo sicer tega rešila, mama bo pa še vedno na istem, torej je to precej enostranska rešitev.

[*purple*]

zdele bomo začel svinjat temo, ampak ok...
zakaj ej moj odgovor pika konec'Zato ker tko mislim in mam počas že pouhn kufr tvojega prepričevanja v nekaj.tako je moje mnenje in navada že skos in pač, kot sm rekla, ne trudi se, ker samo čas trosšiš.
In ne nimaš tehntega razloga, ker osebe NE poznaš ne nič.sklepat po nečem takole napisanem pa se žal ne da!

[Damyanchyka]

Oh oh...kukat sklepamo na podlagi prebranega itd. Sej je logično, sploh če je punca vprašala za mnenje. Tut ti ne poznaš osebe pa ne morš sklepat, da ni nč narobe..Pač usak ma svoje mnenje..pozna,nepozna nima veze..Vrjetno oseba k je odprla temo ni hotla, da zdej usi u živo spoznamo mamo pa podamo pol mnenje, ha? Tuki se 3/4 stvari komentira na "nepoznano". Tko, da ŠŠ glede tega.

Sicr pa se strinjam s posti, ki omenjajo da tole diši mogoče po obliki kake duševne bolezni.

[*etty*]

Za avtoričino mamo nisem povsem sigurna... toda, za purple upam dat roko v ogenj, da trpi za neko vrsto bolezni!!!

Freaky

[*purple*]

jp, usakič ko srečam vidim/slišm takle folk, se mi bruha..Bo res treba h dohtrju ja

[*etty*]

Ja, purple... mi VSI na forumu smo največje budale, ki nimamo kančka zdrave pameti ali razuma... vsi smo izgubljene duše, ki brezupno tavamo po svetu... samo TI si tista najpametnejša, ki vedno veš odgovore na vse stvari in nas vedno razsvetljuješ s svojo brezmejno bistroumnostjo.

Še dobro, da te imamo... jeeeej.

[*purple*]

kdo ve?
jst sm napisala samo MOJE MNENJE o tem, da se mi je juliin post zdel žaljiv, nakar ste VI drage dame nabile tri strqani te teme v namen mene prepričat, da to ni res in ŠE KAR ne razumete, da je to moje mnenje in tako bo ostalo.
Kdo je potem tukej najpametnejši?Jst ki morm ponaulat v vsakem postu tole kar sem zdele ponovila ali nekatere od vas dragih dam, ki mi podajate neke argumente ki so "narjeni" na majavih tleh.
Torej končejmo s tem in nehejte mene prepričevat v neki in rajš svetujte še naprej avtorici teme da je njena mater psihični bolnik.
Purpl ma zs in če ma katera težave naj se izkašlja.rada preberem in odgovorim

[t@ssy]

...........

[*QueenBitch*]

Se opravičujem, če je ta tema že, če je, ju prosim združite. Pač zdle res nism mela volje, da bi iskala..
Situacija je pa sledeča. 2 leti nazaj mi je umrl oče in z mami živive same..
Sej ne rečem, rada jo mam, po drugi strani jo pa sovražm in preziram. Vedno, ampak vedno sm usega jst kriva. Recimo: na pika kartici sva imeli za 40€ darila; pač zbrali sva 250 pik, in 40 sva jih lahko porabili. Mami sm rekla, da nej ta denar pusti (ker nč ne rabve, ker je prejšni tedn kupla za 175€ fasunge), pa da bom jst šla v trgovino. K sm pršla domov, mi je rekla, da je zapravla ta dnar in da sm samo jst kriva za to, ker me ni blo doma, da bi šla v trgovino. Od mene je starejša 33 let, pa še vedno ne zna ravnati z denarjem. Pospravljam smo jst. Če grem v petek domov, si v soboto ne upam prpelat prjatlov k sebi, ker zna ženska ur nebes narest. Spet ni nč ona kriva, ampak njena mami, sestra in oči, ker je niso bolj gnal k pospravljanju. Ko ji rečem naj pripomore, naj pomaga pri pospravljanju mi pač reče, da gleda film/ da se ji zdej ne da. Sama sm za vse; za pospravljanje, če ne grem jst v trgovino, lahko celo polovico plače zaprav, ker ne zna ravnat z denarjem. Najhujš pa je, da tud, če jst slučajno ne vem za to al ne Nedeljski dnevnik pršu al ne, ker nism gledala v nabiralnik, se kr dret začne name, da bi za to mogla jst poskrbert.. Njena edina naloga doma je, da pospravi pomivalni stroj in obesi cunje.. Zanč iz protesta nism šla pospravt pomivalnega stroja (sm ji 3 dni govorila, naj ga ona), pa se je nabralo tok posode, da je že smrdet začelo . Tok mam dost vsega. In pol, ko se mi strga, ko mam dost vsega tega, pa znorim, in se začnem dret, sem spet nenormalna in kolerična.. Kaj nej naredim?
Čez 2 leti se bom itak odselila, sam ne morem usega sama narest, zdej mam še šolo, izpit delam, delam tud tko (degustiram med vikendi), v šoli nimam problemov, pa useeno ravna z mano kokr s smetjo

Prosim pomagejte

Glede na to, da pišeš da je bila taka že prej potem je tvoja mama pač zelo neodrasla oseba, ki vedno krivi druge za vse svoje napake, neuspehe itd. S takim človekom vem, da je polom živet ker te sčasoma začne to morit in res mislš, da si ti kriv. Sam pač res nisi. Tudi ni tvoja naloga skrbet za njo in pazit kako dela z denarjem. Ker se mi zdi, da sta tukaj prav fajn vlogi zamenjali.
Sicer rešitve ne vidim ...mogoče res, da se pogovoriš z njo in ji poskuiš to mirno razložit. Drugače pa ne vem.