Vrnitev k bivšemu iz varnosti

[Tamala_mrha]

Itak. Ampak v času med "ko mine zaljubljenost" in "bit sposoben sprejet dovolj kompromisov in se počutit ugodno" se pač ne gre iskat novih metuljčkov; mislm, da nas je večino tole zmotilo in fino bi bilo, da se tud ona zaveda, da je pač bilo grdo. In nikjer niti omeni ne (:!:) kaj si ona predstavlja, da tisti bivši čuti/misli (al sem kej spregledala?) - deluje dokaj arogantno, kot da bo lahko kar priplesala nazaj v njegovo življenje, brez posledic, kot da se nč ni zgodil vmes.

Exactly my point. Tudi jaz sem dobila takšen občutek in mislim, da me občutek ne vara. In ja, ljubezen kasneje definitivno mora obstajati, če že metuljčkov ni več, če ne, si potem lahko skupaj s prijateljem, s katerim se družiš že iz navade ter imaš ob njem občutek varnosti (a pač ni bilo nikoli prisotnih metuljčkov).

[Džeki]

se mi zdi kot da vas pol živi v filmih, kjer obstaja dobro in zlo in romantičen par, ki na koncu odšeta v sončni zahod. in je za vedno zaljubljen. metuljčki frfotajo.

Živijo v študentski realnosti, kar pomeni "imeti punco/fanta", skupaj iti v kino in seksati, ko ti paše.

Problem je v tem, da je večini forumašic skupno življenje neznan pojem, kaj šele skupno življenje 7 let. Zato dilem avtorice niti ne razumejo.

[sirova štručka]

...

[Nesanica]

jz pa mislim da si z nekom zato ker te razume, ker podobno razmišljata in si zaupata in se ne spreta na smrt zaradi vsakega dreka. Pa ker te dobr poseksa. Pa ker ti ne diha za ovratnik in ti privošči tisto, kar je zate najbolje in enako ti njemu, pa četudi to pomeni da se bosta manj videla ali da bo nekdo na slabšem. Partnerstvo pomeni podporo in stanje ob strani takrat ko pride do napačnih odločitev. Če ti pa oseb apostane odveč takoj ko se pojavi nova in se ti ne zdi vredno niti ostati v stikih je to zame kr neki, pa tud če sta bila skupaj 7 let.

[lubika]

Hm... prava debata se je razvila iz tega vprašanja, pa samo kakšno mnenje sem želela slišat. Ni mi všeč, da me imate nekateri za slabo osebo, napisala sem bistvo, ker bi drugače lahko napisala 3 strani zgodbe kako in kaj in vi ste razumeli, da se hočem vrnit samo iz koristoljubja. Pa ni res, ker stojim za vsem tem z mojimi poroštvi in nič od tega ne bi bilo če ne bi jaz stala za vsem tem. S tem imam zdaj velike probleme, a bom pač morala pozabit na denar, ki sem ga vložila.. Z bivšim sem probavala kar lep čas reševat stvari, ki so me motile. Želela sem malo več energije in življenja od njega, to sem mu na stotine krat govorila in se trudila a vse zgolj iz moje strani. Od izletov, presenečenj, popestritev seksa itd. Vse to lahko človek spremeni če se le malo potrudi in je potem obema lepše.. Jaz sem recimo bila zelo proti analnemu seksu in da tega nikoli ne bom probala, a glej ga zlomka probala sem tudi to... Zato pravim, da se da marsikaj spremenit, če je le volja in želja... Tudi sama sem razmislila in s pomočjo vaših nasvetov prišla do zaključka, da se ni pametno vrniti nazaj. Sedaj sem na prvo mesto postavila sebe, službo imam kar solidno, kmalu si uredim svoje stanovanje, izgubila sem nekaj kilogramov in se počutim bolj zapeljivo... in vem, da nekje čaka fant poln energije in podobnih misli kot jaz, za skupno preživljanje sončnih dni in s katerim bo vsaka skupna noč nekaj posebnega in strastnega.

Pa še to: veliko ljudi me je vprašalo zakaj sva se spustila v nakup parcele in to? zato ker sem gledala na druge, družini sta se poznali in nisem imela poguma, da bi vse to razdrla. A na koncu sem le zbrala pogum in postavila sebe na prvo mesto, saj bom jaz živela s človekom, ki ga bom izbrala.

[sirova štručka]

...

[dot]

vi si kr delajte utvare, da si po n- letih z nekom zaradi ljubezni. v resnici si z nekom zaradi občutka varnosti, navade in ker si bil sposoben sprejet dovolj kompromisov, da se z nekom večino časa počutiš ugodno al pa si si pač tako podoben, da zadeva pač štima. če še vsaj približno v redu seksaš si zadel terno.

se mi zdi kot da vas pol živi v filmih, kjer obstaja dobro in zlo in romantičen par, ki na koncu odšeta v sončni zahod. in je za vedno zaljubljen. metuljčki frfotajo.

Logično, da je tako (oziroma se strinjam s sirovo, bolj bi pasalo zaljubljenost), ampak to je v dolgoročnih zvezah, ki se ohranijo in partnerja lepo sobivata naprej... tukaj gre pa za nekaj čisto drugega, zveza je že prekinjena, ženska je pustila partnerja, zdaj pa razmišlja, da bi ga mogoče imela nazaj, kot bi izbirala npr. pralni stroj - samo glede na to, da bi ji znal odmašit stranišče, razstavit odtok, it pravočasno v vrtec po otroka itd., nikjer pa niti malo ne omenja, da ji je še kaj do njega, ga ima rada, ga pogreša itd. (govorim glede na opisano v izhodiščnem postu, cele zgodbe ne poznam). Sori, to zame ni normalno izhodišče za ponovno vzpostavljanje odnosa in celo grajenje družine

Kar se tiče pa metuljev - ja, meni se zdi to itak vse skupaj bedarija in ne verjamem v to, gre pač za mehanizem matere narave, ki osebke spodbuja k parjenju na tak način Se mi zdijo take stvari bolj na začetku in pri mulcih aktualne oz. odvisno, koliko se pustiš 'peljat' naravi okoli... v bistvu mislim, da je itak pametno počakat, da ta začetna zagledanost mine oz. metulji pocrkajo, preden se sploh začne razmišljat o poroki in naraščaju (ni malo primerov, ko se je par na vrat na nos po par mesecih vrgel v poroko, čez kakšno leto ju je pa začaranost že minila )... Samo nek začetni interes in medsebojna naklonjenost obeh partnerjev pa menda mora biti, upam, da nismo še tako daleč, da se bomo poročali mehanično, glede na to, kdo je bolj priročen, brez poudarka na čustvih


EDIT: kul odločitev, ja

[slovenc79]

no, neki je če se partnerja naveličaš ker si zaželiš neki več, neki pa je če se partner sploh ne trudi za zvezo. in če noben pogovor ni pomagal niti nič, potme res bedno da ostajaš pri takem partnerju ali pa da sploh greš v resno zvezo z nekom takim.
edino neki mi pa ni jasno.. 7 let? stiskat probleme v kot ne gre, ker potem takole izbruhnejo. bolj bi blo smiselno če bi ga pred dejstvo postavila in se resno pogovorila z njim. (kot ta tip, avtor teme "punci ni do sexa")

očitno je samo to, da ga ne ljubiš. in ni nič narobe s tem, ker se pač ne ujameta. škoda je to da je bilo porabljenih 7 let in že investiran denar. itak bo najbolje, da si najdeš drugega. od bivšega pa dosežeš sporazum da ti da nazaj poplovico oz. tisto kar si investirala.

[sxe]

Tipične dileme ljudi, ki ne živijo posvoje svojega življenja. No taka je danes itak velika večina, tisti ki pa posvoje živijo svoje življenje pa plačujejo visoko ceno za to.

Skratka, boljše da si sama zaje**š svoje življenje, kot da ti ga drugi...

[*Abby**]

Jaz pa mislim, da je to, da pustiš nekoga, s komer si se spravil v skupen(!) nakup parcele (pa kakorkoli je že do tega prišlo), zato, ker je "bil premalo živahen" in sanjaš, da boš srečal nekoga, "s komer bo vsaka noč strastna in popolna", ena navadna otročarija.

Vsaka noč ni z nikomer strastna in popolna. Noben človek ni popoln, amapak problem je ravno v tem, da praktično 90% ne verjame v zaljubljenost, kaj je ljubezen pa niti ne vedo/si niso niti sami pri sebi opredelili.

Evo, moji starši so primer para, ki je po 26 skupnih letih zaljubljen(!) in se ljubi. Občasno, pravi mama, še vedno čutita "metuljčke", čeprav je njun odnos večinoma bolj umirjen. Še vedno imata fantastično spolnost, poročila sta se, ko je bil on star 21, ona pa 22 let. To obstaja in ni nekaj iz filma, ampak je pa res, da sta oba ogromno delala na svojem odnosu, se pogovarjala, se prilagajala, si stala ob strani v najhujših preizkušnjah, se vedno spoštovala in se sprejemala.

Vse to sranje, ko danes ljudje končujejo zveze, ker nekdo ni dovolj živahen ali pa se spuščajo v neke dolgoletne zveze domnevno samo zato, ker jim je nekdo drug rekel, da naj se - to je popolnoma in v celoti mimo!

Sploh pa ne razumem, zakaj bi nekdo vrgel stran svoje življenje in živel z nekom, ki ga ne ljubi. Zaradi skupne hipoteke in treh zlatih prinašalcev, ki jih ne znata razdelit? Odlično, res. In na drugi strani: dokler bo stanje tako, da bodo vsi najbolj ljubili sebe in svoje potrebe, do takrat bo pa tudi zaljubljenost nekaj iz filma in ljubezen mit.