V kakšni družini ste odrasli

[sarchika09]

Sej tak čist na kratko je res problem opisat družino, sploh ker se ti potem še porajajo različne misli in ideje in bi pisal in pisal, pa se spomniš še milijon drugih stvari zraven

[emanuela]

Če gledam otroštvo, ga ne bi zamenjala.Živeli smo pri atijevih, skupaj z babico, ki je bila nepokretna in teto.Tam sem preživala edina brezskrbna leta, res tisto ko lahko rečeš da si bil otrok.
Potem smo se preselili, starša sta se poročila in se po pol leta ločila-ati je imel kar nekaj časa drugo in naenkrat je pobral stvari in se odselil, ne mu ne bu, isto ona.V gl. oba sta pustila za sabo vsak po dva otroka.Ja ne, samo da sta ona dva srečna
Potem si je mami našla največjega kretena in pijanca v celem okrožju, ki jo je tudi udaril včasih, razbijal po stanovanju itd.In trajalo je kar nekaj let da je dokončno prekinila stike.
Evo, zdaj smo pa same tri v bajti, mami ,sestra in jaz.Mami se je zelooo spremenila,z njo se lahko o vsem pogovorim, v bistvu sta mi onidve najboljši prijateljici.
Tako da ja, prvih nekaj let super, potem kriza in zdaj je spet dobro.

[Bonnie.*]

odraščala brez očeta, mami mi je umrla ko sem imela 14 let..mogla sem zelo hitro odrasti in na svoje otroštvo nimam najlepših spominov.

[emanuela]

^^ :bussi:

[chiqqa]

wow, ta tema mi je pa všeč, ker vedno ko pomislm na svoje otroštvo, res, WOW..tko spominjam se časov, ko so moji starši hodili v službo, mene pa vsak dan odložim okol 6h v vrtec..in res, vzgojitlce supr, prjatlčki super, sama ena zabava, igranje, prve ljubezni pa slinjenje po faci (haha) tut mela sm baje smisu za risat in ustvarjat, kao ročne spretnosti, sicr sm se včasih bala ene stare vzgojitlce k me je mela baje ful rada a ob enm sm zmer čutla strah če kej nism prou anrdila, če je odpadu gumb iz kakšne umetnine npr. smrečic k smo jih delal, pa enkrat sm baje zamenjala letni čas in je čist popizdila lol in spomnm se vonja v wc-ju..tak ful sladek, šezmer k ga nek zavoham se spomnm na vrtec, na brezskrbne čase...na čase, ko smo tut z skupinco pršl k nam domou in nam je babi dala čokoladke in pr nas božal zajčke in sm potem ostala doma, cela frajerka, drugi so šli pa nazaj v vrtec..potem se spomnm kako sm se igrala z dedkom & babico, res, kr postavle so se mi zdle kocine pokonc in mam mau orosene oči..ko je bila zima pa sva skp z dedkom kidala sneg/al pa z očijm pozno v noč+bratec, delala iglu, se sankala nad hišo na cesti ki včas ni bla tok obljudena in se je ni plužil in smo se otroci tam sankal..in potem mau starejša leta, ko smo lovil v našm kraju žabe, mrčes, usak je mel svojga pajka ..pupke, paglavce iz katerih so se pol naredile male žabce, pa vse traparije k smo jih delal, bunkarje, rubkal koruzu in jo nastavlal srnam in spomnm se enga tmna dneva, k je ratala v sekundi taka nevihta in same čudne zadeve so se dogajale, k so mi še vedno nepojasnene..uff k to govorim bi bla spet kr rada otrok res, to so bli lepi časi..in moj oči, hehehe, car vsh carou..k me je dal skupi z bratom v tako veeeeeeeeeeeeelko odejo in naju vrteu po sobi, se šu bedanca, naju dal na hrbet in potem norel po sobi..pa seigral z nama, smučat naju učiu, drsal skp z mami.....in sosedi, botra simona, k je sestrična z mojo mami (al neki)..kok me je mela rada, kok se je ukvarjala z mano, mi narisala naaaajlepšo risbico v Spominjsko knjigo prou uno wow se mi je zdel pa šezmer k se spomnm mi je wow.. uu pa da ne pozabim oment ta druge dva babico in dedka, k smo hodil na počitnce k njima k sta bla al na rakeku al v ljubljani in kok se mi je zdel mega, tko bit v prestolnici pa k smo hodil z bratrančkoma po gobe, nabiral zeleišča, šli na krvavec, velko planino (k sm bla že bl večja se mi je zagablo hehe)..jaaa pa naš SLAVEN MOSTEC <3, k smo šli po tisti poti za telovadit (zdj so jo odstranil) in potem na koncu ko je bila ena jama, smo klical čarovnico in k je kej zaropotal smo vsi bežal pa kričal hehe pa potem zbijanj zamaškov v hlode, PRESTE mmmm pa koncerti k smo šli, pa koseški bajer, bormes, igrišča, z babico po tržnci v ljubljani in 199 SIT SHOP haha..pa potem k mi je ena 'baba' nardila iz volne(?) take hobotnice..

tok je tega, bi lahko še in še in šee pisala hehehe res, jooooj lepšga otroštva si ne bi mogla želet in doživet!!!



Moja punčka k jo pazm, tut upam da bo vedla da sm obstajala čez neki časa v njenm življenju se zelo velik zaveda okol sebe, vendar leta naredijo svoje...

[Bonnie.*]

^^ :bussi:

*

[rutica]

Jaz sem svoja najmanša leta preživela s mamo ki je pila in me tepla in očtom ki je mel drugo. Do 6 leta sem žvela pr nih ko pa so mamo zalotli ko je tla poskušat ukrast avto so me dal drugam. neki časa sem žvela pr g. mateji(1 leto). pol pa me je posvojila Janja. Janja je mela že odprej sina in pol je rodila še 3 punčke. zdaj prčakuje 4 in bojim se da bo šlo kaj narobe. miha je oče 3 punčki še tega otroka.
hvaležna sem bogu da mi je posla janjo.

[cute]

Popolni!!!!!

[Dead_kid]

Otroštvo do 6. leta super, takrat sem bila skoraj posiljena, pol je šlo pa samo navzdol, tako z družino kot z vsem. Pri 15ih letih mi je umrl oče, od takrat naprej sem pa mati, mož, hči in še vse ostalo.

[keksy]

Imam dokaj normalno družino.Nikol niso bili prestrogi do mene so pa postavljali določene meje,ki jih moji mlajši sestri ne postavljajo..pa je čisto zabluzila v življenju pa jo imajo še vedno rajš od mene.Se navadiš,z njo se itak ne razumeva.Je pa res da bi se rada čimprej odselila,delam na tem,upam da mi bo kmalu ratalo

[kiny]

Fajn tema, vas je zelo zanimivo brat.

No pa da js še o svoji družini malo povem:
V naši bajti je 5 družinskih članov. Žvim z starši in starimi starši po mamini strani, torej sm edinka kar mi ni blo niiiiiikooool všeč, vedno sm spraševala starša zakaj nimam brata ali sestre in to je pri meni prvo kar bom spremenila, imela bom 2 ali 3 otroke če bo vse po sreči (upam).
Smo zelo normalna družina, čeprou sm edinka me niso nikol pretirano razvajali, dobila sm osnovne stvari edino za rojstni dan in za praznike, ko se obdarjuemo sm dobila tko kakšne stvari.
Svojih staršev nebi zamenjala za nič na svetu! Vedno so mi stal ob strani, vedno se je dal vse pogovort z njima, vem da sta se in se še vedno trudita zame. Vem da sta dajala in dajeta vse od sebe zato da bi blo nam vsem lepo in sm jima zelo hvalžna za to.
Tut js sm preživela pubrteto in svaka jima čast da sta zdržala vse skupaj, ker me je v času pubrtete fuuuul metal na vse konce
Poznata me zelo dobro in vesta kakšna sem, vesta da sm že od mejhenga taka da nism tista pridna tiha punčka ki prikimava vsakomur in ne pove svojega, vesta da sm zelo odprta oseba, da hitro pokažem svoja čustva(pa naj bodo kakršnakoli). Vesta da vedno povem svoje, vendar sta me z leti naučila da je včasih še vedno dobro premislt kdaj in na kakšen nčin boš komu kaj povedal, ker včasih sm bla čist preveč direktna.
Razumemo se super, družine nebi zamenjala za nič na svetu, ne morm jima reči druzga kot res najlepša havala mami in ati za tako življenje ZAKON STA!

[kiny]

clair tebi bi pa rada samo povedala, da ne smeš takoj napadat ljudi, zato ker so odprl eno temo, ker nekaterim pa je pa fajna tema in ni odprta zato da bi katerakoli od nas se bolš počutila ker so nekatere družine slabše od naših.
Red_ rose ni napisala da more nujno vsaka uporabnica pisat v to temo o svojih družini, ampak tista ki hoče. Mogoče pa bo kateri punci lažje (če ima recimo slabe izkušnje z družino) in bo vidla da ni edina ki to preživlja in se bo mogoče kle gor izpovedala al pa se s kšno povezala in ji bo mogoč prov kera od nas lahko pomagala.

Tko da js mislm da je to supr tema z vseh pogledov.

[Tyra]

Moje otroštvo je bilo super. Starša sta vedno ogromno delala, ampak sta bila tukaj, ko sva ju s sestro potrebovali. Bila sta pa vedno preveč zaščitniška.
Spomnim se, ko sem domov pripeljala prvega fanta... oče kar ni moral preboleti, da odraščam. Seveda je kasneje to sprejel in zdaj je fino.
Problem so bila včasih visoka pričakovanja in idealiziranje. S tem se s sestro soočava še danes.
Kregali smo se vedno veliko, ampak tako hitro kot je prišlo, je tudi odšlo.

S starši torej ni bilo problemov, so bili pa s sestro. Dokler ni prišla v puberteto, sva imele odličen odnos, potem je pa zapadla v neko čudno družbo, me gladko ignorirala in zaradi jeze in razočaranja sem jo nekaj let kar tajila. Pa ne zaradi njenega pijančevanja in čudnih ljudi, ki so se mi posmehovali (češ piflarka itd), ampak zato, ker sem bila vedno odprta, ker sem jo oboževala in ker ve, da sem ji vedno stala ob strani.
No, tudi to obdobje je minilo in se je potem spravila k sebi, se opravičila in zdaj me redno obiskuje...

[Mimi123]

m.

[mateja79]

V družini s super mamo in obupnim očetom. Mama je po svojih močeh najbolje skrbela za otroke in dom. Oče pa vse prepogosto le zase.