V kakšni družini ste odrasli

[red_rose]

bom napisala. zarad takih kot si ti nisem ze takoj v prvem postu - ker bi se takoj vtaknili v moje besede.

zato sem hotela da se tema najprej malo razvije. zdaj pa sibam na faks in se nazaj vkljucim ko pridem nazaj

p.s.: zelo prijazna punca si claire prosim povej kaj vec o svoji druzini in vzgoji?

[sarchika09]

Jao, tale tema je prav fajn, ampak ne bo več dolgo, če se ne bosta nehali kregat (magari se po ZS zmenta), ker jo bojo zihr zaprli

[Pyrexia]

a si opazla kako so ljudje na drugih forumih bolj socializirani?

Tale forum je čisto babji forum, zato ne moreš pričakovat, da bo debata potekala tako kot na drugem forumu, kjer je tudi moška populacija. Še vedno so ble ženske tiste, ki so se začele med sabo pričkat. Tu je taka reakcija tipična za skoraj vsako temo, sem opazla. Ne vzemi si k srcu, take so pač prepirljivke

[floribunda]

pisani

močno navezana na mamo. z biološkim fotrom nikoli nisem živela, čeprav imava stike in v redu odnos.
pri 4ih letih sem bila deležna očima, s katerim sem s zmeraj super razumela (razen v najstniških letih, ampak mislim da to ni nič abnormalnega). na podlagi tega sem pri 6ih letih postala ponosna polsestra mojega super brata, ki je najboljše bitje na svetu.
pred 5imi leti sta se z mamo ločila in sedaj smo deležni njenega novega partnerja, ki je prav tako super oseba, tako da se oba z bratom z njim odlično razumeva.
imam še enega polbrata (po biološkem fotru), ki ga žal, bolj malo videvam.

moji so precej liberalni (kar ne pomeni, da sem lahko pri 14ih žurala do onemoglosti, glede tega so bli precej strogi) in v takem dugu sva vzgojena tudi midva z bratom. seks, droge, homoseksualnost in druge pereče teme pri nas doma nikoli niso bile tabu. o vsem smo se odprto pogovarjali, kar se mi zdi super.
dosti so dali na to, da so naju z bratom vzgojili v samostojni osebi, ki bi znali funkcionirati v realnem svetu.

še dandanes rada za nasvet povprašam starše, ki mi predstavljajo veliko čustveno oporo in zakladnico modrih nasvetov.

[*SunFlower*]

Pri meni se oče in mama nista preveč dobro razumela - ko sem bila mlajša, sem vedno igrala posrednika med njima, pa oba sta bila vedno noro živčna in sem dostikrat dobila kako 'vzgojno' po nepotrebnem. Poleg tega me je oče tudi dostikrat držal doma, da se mi ne bi kaj zgodilo. Je bilo čisto brezveze (npr. nisem se smela nikamor peljat s starši od kakega drugega otroka, vedno so me zgodaj prišli iskat na rojstnodnevne zabave, ...). Pa grozno so mi težili, kadar nisem bila dobra v šoli, čeprav sem bila v OŠ odlična. Od vsega tega tudi nisem prav veliko pametnega odnesla, razen želje, da grem čim prej od doma.

Ko sem bila v zadnjem razredu OŠ, sta se starša ločila in meni je bila to ena boljših stvari v mojem življenju. Zdaj imata oba nova partnerja in sta veliko srečnejša, bolj sproščena. Medve s sestro sva ostali pri mami, kar je imelo določene posledice, sploh na tamalo, ki je mama ni mogla kontrolirati tako kot jo je oče. Tako da se kar pozna razlika med mano in tamalo, jaz sem že od prvega letnika faksa na svojem, od svojega 15. leta delam prek študenca, imam štipendijo, ..., ona je pa navajena, da doma dobi ves denar, ki ga potrebuje za obleke, koncerte, žurke, pa tudi vse drugo, kar ji zapaše. Pri njej tudi ni bilo take kontrole nad tem, kolikokrat in za koliko časa gre ven. Zdaj, ko gledam nazaj, si želim, da bi bila jaz malo manj samostojna v srednji šoli (vedno mi je bilo zoprno doma prositi za denar, zato sem vedno dajala za obleko in drugo iz štipendije, žepnine pa nisem imela), ker bi mi bilo samo veliko lažje, tako sem bila pa dostikrat brez denarja.

Tako da glede tega sva si s sestro zelo različni - meni je težko doma prosit za karkoli, ona je pa navajena vse vrteti okrog prsta. Zadnjič mi je celo mama rekla, da je moja sestra boga, ker je finančno še vedno odvisna od nje, ne pa samostojna kot jaz. Pri tem da je sestra še vedno v srednji šoli.

Starše zdaj veliko raje vidim kot pred leti, rada jih grem obiskat in se pogovorim z njimi, ampak se pa kar vidi, da smo si bolj narazen kot prej. Jaz bi zelo težko šla živet nazaj 'domov', sploh zaradi tamale, ki je sicer ok oseba, ampak mi je vedno jemala obleke iz omare.

[Tamala_mrha]

Mi smo sicer družina polna trmastih značajev, zato večkrat pridemo navzkriž, a se vseeno hitro pobotamo oz. pogovorimo o vsaki stvari (četudi je najmanjša malenkost ) in to je to. Sem sicer kar precej navezana na svojo družino, ker kar dosti časa preživimo skupaj, čeprav me zdaj čez tedne ni doma zaradi faxa, a vseeno nimam domotožja. Se mi zdi, da imava tako jaz kot sestra privzgojene dobre vrednote, glede drugih stvari pa imava itak lastno pot presojanja oz. samoodločanja. Mogoče je majhna napaka v tem, da sem malo razvajena, ampak se zdaj trudim pravilno ravnati z denarjem (racionalno), ker zdaj sama razpolagam z njim. Itak pa ni skoraj nobena družina popolna. Tiste, ki izgledajo najbolj popolne, so lahko najbolj grozne. Seveda pa obstajajo tudi umirjene družine, kjer so konflikti res redki in vlada toplina ter dobri odnosi. Tudi to je mogoče, dopuščam to možnost.

[zvedicaA]

jaz sem pa z družino zelo povezana, pa ne sam z mami in atom ampak tudi mame,ata, stric, teta , bretranci, sestrična. in si ne predstaulam da bi jih vidla samo enkrat na leto, ok sicer ne živim na svojem pa vseeno. v hiši živim s starši in sestro ampakimam svoje nadstropje, nadstropje nižje od staršev imata svoje stanovanje, ki je popolnoma ločeno, ker ne živimo skupaj, tut računa mamo vsak svoje, od mami starša. poleg nas imata pa hiše tudi moja teta in stricm vsak s vojo družino. sem pa zelo navezana tudi na očetove starše ki živijo v mestu poleg nas, z avtom 10 minut vožnje. se mi zdi, da smo se domavedno dobro razumeli, mogoče samo v tistih letih, tm prvi letnih, drugi srdnje šole, ko hočeš bit zunaj celo noč pa ti še ne pustijo tako veliko, ampak mi ni nič žal, ker ko zdaj gledam tiste, ki so že v 1. letniku tako hodili okoli in delali kar so hoteli so bolj ali manj zabluzili. no s sestro sva narazen 12 let, pa se glede na to da sva tako narazen zeeelo dobro razumeva. kadar sem doma vedno akupaj kaj počneva, med vikendom če ne grem vn imava filmske večere, velikorat greva sami kam na izlet za čez dan. si ne predstavlam da se ne bi razumeli. kar se denarja tiče pri nas ni bil nikoli problem, sicer nimamo audija ampak ok. mami sicer dela doma v lokalu ampak oče toliko več zasluži. sicer se mi je pa za pomembno zdi to ker sta me naučila, da sta enakovredna, čeprav ati prinese domov več kot mami. ne kot opažam pri znancih, ko ima oče avto in je to njegov in hodi vsak večer vn na pir ker je to pač njegov dnar in ne vem kaj. pri nas tega nikoli ni blo. vse je blo vedno naše, nikoli nism slišala očeta da bi kdaj rekel da je to njegovo ker je pač on dal več denarja itd. tut meni sta dajala žepnino, tu zdaj za fax ker nimam štipendije, sicer občasno delam ampak imam z rednim študijem dosti obveznosti, ampak ok pustimo to. se mi zdi da sem se zaradi tega navadila delati z denarjem, tako da ga ne zapravljam po nepotrebnem, čeprav sem dokaj vedno dobila kar sem želela ali rabila pa mislim da če s tem ne pretiravaš ni nič narobe. ok nsim zdej rekla hočm plašč za 400€ al pa nov avto al pkej, pač v mejh normale. sicer pa mislem da zdaj ko sta starša pač tok starejša in je sestra še manjša mislem da ni dosti bistvenih rezlik, mogoče edino, da si zdaj lahko privoščimo še malo več kot smo si prej in ma ona kakšno stvar več, ampak glede vzoje pa vsega pa mislim da ni razlik. tut glede vrednot pa usega mislem da sta opravla kar lepo delo. vem vedno se mi je zdelo čudn u šoli , še osnivni k so v 8 razredu eni že špricali kadr bi mogli bit uprašani pa niso znali in so jim starši napisali opravičilo in takšne, meni sta pač rekla če se nisi učila si si sama kriva, ne zdej d sm mela slabe ocene, sm mela zlo dobre, pa tut zdej se zlo dobr razumemo in vse. še vedno uživam če kdaj nimam faksa in lahko osatnem doma pa je mami faj pa zabijemo cel dan k zjutraj skupi pojeva zajtrk pa greva mal po trgovinih, pa skuhava kakšno fajn kosilo, pol pa popoudne s tetko spijemo kak kofe na vrtu, al pa doma. pa tut z atijem če sm med vikendom doma zvečer še vedno včasih kak film skupi pogledava al pa kaj takšnega. kot pravim se zelo dobro razumemo pa se mi s tem ne zdi nč narobe, je pa res da smo zdej velik bom obremenjeni vsak s svojimi stvarmi kot smo bli včasih.

[~NIA~]

-----

[RoNcoLiNo]

Odrašma z obema,do 10 leta je mami delala doma tako da mi je bilo res najbol zakon. Kar mi je všeč je to,da smo precej odprta družina,da ne obstajajo tabu teme,da se o vsem pogovorimo...z bratom sta nama omogočila VSE in za to sme jima res močno močno hvaležna.edino kar je je,da je ati deloholik in da bi včasih bil lahko več doma.
Pa to,da živimo na kmetiji (za katero sicer ne vem da obstaja,razen to da imam svojega konja) in kar je edina stvar,ki želim da je moji otroci ne doživijo.

Dejansko bi res spremenila samo to,da ne bi živela na kmetiji ampak nekje na vasi v svoji hiši.

[Veron|ka]

jaz sm odraščala tudi v normalni družini.. smo tri sestre in jst sm najmlajša.. res je, da mi mama in oči popolnoma zaupata, vmes smo meli neke probleme zaradi drog, ampak sem si pridobila zaupanje nazaj čeprav je bilo zelo zelo težko.. je bilo eno tako obdobje, ko smo bili vsi na preizkušnji, ampak sem vesela da se je končalo in sem se zresnila.. v bistvu še vedno pravim, da je vsaka taka slaba izkušnja za nekaj dobra.. zase vem, da sem v tem času postala karakterno čisto drugačen človek

tudi vedno sta mi bolj ko ne vse pustila, nista mi nič omejevala in sem dobila vse kar sem potrebovala.. nikoli pa nisem ju prosila za denar, še zdaj mi je grozno, ker vem da noben od njiju ne zasluži toliko in poskušam biti kolikor se le da samostojna.. se mi zdi, da smo meli vedno super odnos.. nič mi nista omejevala, zato sta večino časa vedela kje sem, s kom sem in kaj počnem..

edino, kar je bilo je bilo obdobje vmes, ko sem se res zelo zaprla.. zdaj pa sva z mamo super kolegici, zaupam ji lahko vse.. o prijateljih, moških, itd. res super odnos, ki ga ne bi zamenjala za nč na svetu še vedno mi je družina res na prvem mestu..

moji starši so tisti, ki so me vzgojili v tako osebo kot sem danes in večino dobrih vrednot sem se naučila od njiju.. seveda tudi nekatere malo slabše, ampak dobre stvari vedno pretehtajo slabe.. tu sta pa še moji sestri, mam z obema kar dober odnos.. z eno sva v kontaktu malo bolj in si več zaupava, druga je pa že malo starejša in se niti ne vidima toliko, ker živi že na svojem z možem

[purple_rain]

ej, claire, ti si bolj stara uporabnica kot jaz?!

pa ne gre se o nasilju, saj ti ni treba napisat ce so te zlorabljali

a sem kje rekla da sem starejša uporabnica od tebe?

ta drug stavek pa- mater si OGABNA.naj te bo sram.

a so tebe zlorabljali da si se jih sramovala?????

rekla sem ti samo, da si odprla temo o kateri sama nisi povedala nič. o meni pa očitno veš več kot jaz sama.

O madona, a ti sploh znaš brat? ... noro.


Enivej, jz sem pa odraščala v eni, kako bi rekla, normalno nenormalni družini; nismo popolni, daleč od tega, nismo pa niti disfunkcionalni.
Starša sta nam otrokom nudila več al manj vse (in še več) kar smo rabili in želeli [ob tem se mi vedno znova poraja vprašanje kako sem jz lahko tko skromno živela in in včasih ne upala rečt/prosit za kakšno reč(dobrino), med tem ko mala sestrca reče "dej"(karikiram, ampak s takim odnosom dela stvari)], ljubeča sta recimo da dovolj (oče mogoče mal premal..preveč "meneđerski", zarad narave njegovega dela), ful ful mi je pa hudo, vedno bolj, ker med njima že dolg ni vidt ljubezni..celo vedno bolj se kregata - ko se že pogovarjata, je več al manj vse kreg.
Zato nekak živimo en mim drugega, pogovarjamo se osnovno; plus stran je pa da smo punce v prevladi (mam še brata) in skp držimo - tega sem res vesela; in pa da mi je mami prijateljica.

[sončk]

Moj stric, ki je poskušal zadaviti dedka, pri 50ih letih hodi na plastične operacije za odpravo gub in v solarij, hkrati pa skupaj z ostalimi bližnjimi in daljnimi sorodniki plete spletke, s katerimi naj njegova žena ne bi ugotovila, da ima ljubimko Where do I collect the prize?

[red_rose]

ful vas je zanimivo brat

jaz pa ne znam opisat svoje druzine res, prisezem... 4x sem zacela, vsakic mela napisan kilometerski post, pa mi ni blo nic usec.

zal prevec je zakomplicirano vse da bi se dal razlozit (v neki normalni dolzini posta)

[*mala*]

^^ ti kar napiš. Mene ne moti, če dolgo.

Sončk- LOL :-D

[purple_rain]

Moj stric, ki je poskušal zadaviti dedka, pri 50ih letih hodi na plastične operacije za odpravo gub in v solarij, hkrati pa skupaj z ostalimi bližnjimi in daljnimi sorodniki plete spletke, s katerimi naj njegova žena ne bi ugotovila, da ima ljubimko Where do I collect the prize?

Vam pa vsaj dolgčas ni, kaj?