V kakšni družini ste odrasli

[Shimmie_]

Moja družina.. Smo normalna družina, s 5 otroci Mami in ati sta super, v življenju sta nardila že ogromno stvari in ju zato fuuul spoštujem in občudujem kko jima je ratal vse. Ko smo bli še majhni sta kljub nizkim plačam gradila hišo. Vem da jima je blo težko..otroc nismo mel ful igrač, ampak če pogledam nazaj mi je blo bolš da smo se podil po gozdu, obmetaval s storži, fjakal naokol s kolesi, lovil po travnikih.. Mami skoz zdj prav, k vid kok igrač majo zdj otroc da ji je ful žau da me nismo mogl tok met. Smo pa kr kul družina, med sabo se ful razumemo, starša sta nas naučila, da dnar ne pride iz neba, da se je treba potrudit. Za vsako stvar k jo dosežemo sta zlo ponosna, ne komplicirata za stvari. Lhk rečem da sta nas zlo dobr prpravla na realnost. K bom mela otroke hočem da so res tko lepo vzgojeni kt smo mi. Edin kar sem jst pogrešala so ti pogovori z mamo. Nikol mi ni razložila kaj je menstruacija, nč od nč. Tle sta na vrsto pršle starejši sestri, pač k njima sem šla ko sem rabla kkšno pomoč. Zdj smo vsi otroc že starejši, od 15-25 let in je prou fino k se vsi med sabo lepo razumemo. Spovnem se k sm bla še majša, sva se s tamavmu skoz kregala pa tepla, sam zdj se pa res kul zastopmo, si pomagamo če je treba.

[piciyu]

Moja družina bi spadala med konzervativne in bolj ali manj kaotične, jaz pa sem bila med njimi črna ovca. Mama preveč ukazovalna, po robu se ji je edino brat postavil, jaz pa sem se zaradi ljubega miru z njo strinjala, čeprav mi velikokrat ni pasalo. Oče zlati človek, deloven, komaj svoboden, ker je pač mama ukazovala celi družini. Če so me kleli, so me zmerjali in mešali očetove korenine poleg. V bistvu pa je njegova veja veliko bolj sodobna, miroljubna in razumevajoča kot pa mamina. Babica (po mamini strani) vselej hudobna in ukazovalna, čeprav naju je imela z bratom rada. Preklinjala je za vse, tudi če je bilo vse v redu. Otroštvo sem imela lepo tam do 4.leta, dokler me niso hoteli spolno zlorabit. Pozabila tega nisem nikoli, živeli smo naprej "lepo družinsko življenje". S starši smo se vedno razumeli, čeprav jim ne zaupam, ker mi večkrat niso stali ob strani. Oče da, mami pa se je vse zdelo nepotrebno, brez zveze... Zato z mamo nisem niti tako povezana. In zaradi družine sem se prej osamosvojila in znala poskrbet zase. Brata so seveda razvajali, ker je fant in nič ne zna. Očeta pa imam res rada, ker me je v vsem podpiral.

Ko sem šla na faks, sem spoznala fanta in se preselila k njemu. V bistvu sem pobegnila od doma, ker mi res ni do dnevnega kreganja, ukazovanja, psihičnega nasilja, teroriziranja itd. Sicer se slišive z mamo skoraj vsak dan, ampak me več nikoli ne bodo videli doma prespat. Na obiske pa hodim na vsake toliko časa, da me "ne pozabijo".

Pa se je vse na lepo obrnilo, samo prebivališče in kraj sem morala zamenjat