Tudi fantje jokamo, popolnoma brez sramu
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- Maped100
- Debatorica
- Prispevkov: 331
- Na forumu od: 30. 8. 2008
Verjetno bom napisal veliko, oz. vse, saj tako mi bo lažje. Verjetno se bo najdla tudi kakšna punca, oseba, ki bo to pokomentirala. Saj to si tudi želim....
Prebal sem ta nitja in dejansko vidim, kako podobne situacije so vsepovsod.
Pri najudveh je prišlo do krega zaradi:
- jeze
- nesamozavesti
- pomanjkanja komunikacije med nama.
No kakšna je bila situacija. Vse lepo in prov, ampak iz faze zaljubljenosti sva prišla v fazo ljubezni. Vse je bilo dobro, dokler jaz sam zaradi neljubega dogodka, kjer sem izgubil osebo, ki mi je ogromno pomenila, ki je bila edini pravi prijatelj. Začelo se je zapiranje, bežanje, nikamor nisem hodil ven, z nikomer se nisem več toliko družil, stiki so se trgali in postal sm .... "psiho" smile
Seveda ona kot mlada punca je hotela mladostniško življenje, hotela je žurati, hotela je svobodo, hotela je seveda tudi zvezo, ker sva bila od začetka nora en na drugega, brez problemov, vse je potekalo res prelepo.
Ob bojazni, da bom izgubil tudi njo in da bo moje mesto v njenem srčku zasedel nekdo drug je prišlo do nadziranja, zaviranja, enostavno me je bilo strah, da jo ne izgubim, da mi ne uide in da se njej kaj ne zgodi. Hotel sem, da je čimveč ob meni, hotel sem, da se pogovarjava, hotel sem da ona meni pomaga, kot sem jaz njej, vendar nevem zakaj ji tega nisem tako povedal, kot sem mislil in nevem, zakaj je nisem spustil zraven... Vem, prezaprt sem bil.
Potem je prišlo obdobje, ko sva se odločila, da bova enostavno poskrbela za svojo stabilnost in varnost, da bova delala na tem, da greva na svoje, da imava svoj denar, da si privoščiva in da se ne preživljava, ampak živiva. Odločila sva se za svoj posel. Z poslom pa so prišli problemi. Zaradi pomanjkanja kumunikacije, zaradi tega ker ni vse šlo sprva lepo in gladko kot sva pričakovala in sva malo zaglibila finančno, ampak nič strašno, sva se zgubljala, meteala en drugemu naprej različne stvari... Delati sva začela en proti drugemu, začela sva si metati polena pod noge.
To je pripeljalo do tega, da sem jaz začel noret, ker sem bil v skrbeh, da bo spodletelo, da bom v njenih očeh, v očeh njenih starcev ratal nesposoben,...
Hotel sem da samo splavava čim prej iz vode in da nama je tkooo fakkkiin in še booljš kot nam je bilo prej. Vendar ona je zgubljala upanje, zaradi mojih izgredov nad njo, zaradi žaljenja, zaradi jeze in se me je bala.
V želji, da bi bila skupaj, da bi bila čim več z mano in ker sem bil bolano ljubosumen na to, da nebi bil vmes kdo drug sem jo omejeval, sem jo kaznoval, ji nisem pustil svobodnega gibanja,... in to ne zaradi ljubezni ampak zaradi bolezni. Priznam in vsi vemo, da to je že bolezen...
Seveda je imela svoje prijatelje z katerimi se druži in v katerih je našla toplino in pogovor, ker jim je rada reševala probleme in sproti odlašala in pozabljala na svoje, na najine. Ker ji je bilo o njih težko razmišljati, ker jo je bolelo, ker se nočeva izgubit. Po potrebi po sproščanju stresa sem se vsaj jaz do nje obnašal, kot do sexmašine, vendar so bili tudi trenutki v teh 3 mesecih, ko je bilo vse cool in vse uredu.
To je trajalo vse skupaj 3 mesece. Skupaj sva pa 2 leti in 8 mesecev, zdj ima 19 let, jst pa 23.
Seveda je prišel dan, da jaz to vse skupaj dam ven iz sebe, ta leta zadrževanja, ker želim mladost, želim freedom, želim žur, želim svojo stabilnost in sem se odprl. Ko sem se odprl je pa spokalo,... Meni je veliko lažje, ker sem odkrit do sebe, ker sm priznal sebi in njej te napake, te bolezni, ki so me trle. Dejansko so me trle in me ne tarejo več... Ker hočem da sva free ko prejle, da sva par kot prejle, da se še vedno tko izpopoljnjujeva,....
Učeraj je pa prišlo do debate, katero je komajda načela, ker se boji da bova šla na razen, ker se je bala moje reakcije, jaz pa še veliko več, ker mi enostavno full full fulllll pomeni ta ženska v mojem življenju. Vse ji je blo oproščeno z moje strani, hočem da je free, da se sprosti kadarkoli hoče od tega napetega lajfa, da uživa kot je prej, dokler je nism začel terotializirati...
Vendar ona se boji, da je v teh 3 mesecih šlo vse predaleč. Da se boji, da mi nebo mogla oprostiti, da se boji, da nebo več tako kot je blo (v smislu, da se ti izgredi, ki so prišli zaradi pomanjkanja dialoga in mojih problemov). Njej se zdaj tko,... po domače povedano na čase "jeb* za vse skupaj", vendar je to samo takrat, ko beži od problemov, kar pa ni rešitev, jaz pa sm nočem in to sm ji povedal, da zaradi te mržnje in tega trenutnega stanja naredi/va neki, kar bi naju kasnej bolelo in zadelo, ker sem mnenja, da sva z temi 3mi meseci bila postavljena na preizkušnjo, če sva res za skup, če sva za skupen lajf, ki ni več mladoniška zaljubljenost, ampak ziveti v ljubezni, se izpopolnjevati, ter biti samostojen.
Obadva veva, da se kljub vsemu temu, še zmeraj ljubiva, da se imava rada, da hočeva biti skupaj, to sva si tudi povedala.... Vendar, zdaj je na njej. Da se ona odloči. Debata je bila učeraj, zmenla sva se da bova se jutri zvečer dobila in da bo povedala svojo odločitev...
Me pa zanima, kako na to gledate vi druge punce... Verjetno ste bile v marskateri podobni situaciji.
p.s: zdj mi je pa spet malo lažje k sm se "izpisal", ampak se resnično bojim, da bom sedaj izgubil nekaj, kar mi je pomenilo največ in da bo to samo zaradi obdobja nepremišljenosti, jeze in nesamozavesti. Mi je pa bilo prvič v življenju, da sem toliko prejokal, sam s sabo in pred njo. Brez problemov, ampak to sm lije,...tud zdaj bo smile
Lp, Robert
Prebal sem ta nitja in dejansko vidim, kako podobne situacije so vsepovsod.
Pri najudveh je prišlo do krega zaradi:
- jeze
- nesamozavesti
- pomanjkanja komunikacije med nama.
No kakšna je bila situacija. Vse lepo in prov, ampak iz faze zaljubljenosti sva prišla v fazo ljubezni. Vse je bilo dobro, dokler jaz sam zaradi neljubega dogodka, kjer sem izgubil osebo, ki mi je ogromno pomenila, ki je bila edini pravi prijatelj. Začelo se je zapiranje, bežanje, nikamor nisem hodil ven, z nikomer se nisem več toliko družil, stiki so se trgali in postal sm .... "psiho" smile
Seveda ona kot mlada punca je hotela mladostniško življenje, hotela je žurati, hotela je svobodo, hotela je seveda tudi zvezo, ker sva bila od začetka nora en na drugega, brez problemov, vse je potekalo res prelepo.
Ob bojazni, da bom izgubil tudi njo in da bo moje mesto v njenem srčku zasedel nekdo drug je prišlo do nadziranja, zaviranja, enostavno me je bilo strah, da jo ne izgubim, da mi ne uide in da se njej kaj ne zgodi. Hotel sem, da je čimveč ob meni, hotel sem, da se pogovarjava, hotel sem da ona meni pomaga, kot sem jaz njej, vendar nevem zakaj ji tega nisem tako povedal, kot sem mislil in nevem, zakaj je nisem spustil zraven... Vem, prezaprt sem bil.
Potem je prišlo obdobje, ko sva se odločila, da bova enostavno poskrbela za svojo stabilnost in varnost, da bova delala na tem, da greva na svoje, da imava svoj denar, da si privoščiva in da se ne preživljava, ampak živiva. Odločila sva se za svoj posel. Z poslom pa so prišli problemi. Zaradi pomanjkanja kumunikacije, zaradi tega ker ni vse šlo sprva lepo in gladko kot sva pričakovala in sva malo zaglibila finančno, ampak nič strašno, sva se zgubljala, meteala en drugemu naprej različne stvari... Delati sva začela en proti drugemu, začela sva si metati polena pod noge.
To je pripeljalo do tega, da sem jaz začel noret, ker sem bil v skrbeh, da bo spodletelo, da bom v njenih očeh, v očeh njenih starcev ratal nesposoben,...
Hotel sem da samo splavava čim prej iz vode in da nama je tkooo fakkkiin in še booljš kot nam je bilo prej. Vendar ona je zgubljala upanje, zaradi mojih izgredov nad njo, zaradi žaljenja, zaradi jeze in se me je bala.
V želji, da bi bila skupaj, da bi bila čim več z mano in ker sem bil bolano ljubosumen na to, da nebi bil vmes kdo drug sem jo omejeval, sem jo kaznoval, ji nisem pustil svobodnega gibanja,... in to ne zaradi ljubezni ampak zaradi bolezni. Priznam in vsi vemo, da to je že bolezen...
Seveda je imela svoje prijatelje z katerimi se druži in v katerih je našla toplino in pogovor, ker jim je rada reševala probleme in sproti odlašala in pozabljala na svoje, na najine. Ker ji je bilo o njih težko razmišljati, ker jo je bolelo, ker se nočeva izgubit. Po potrebi po sproščanju stresa sem se vsaj jaz do nje obnašal, kot do sexmašine, vendar so bili tudi trenutki v teh 3 mesecih, ko je bilo vse cool in vse uredu.
To je trajalo vse skupaj 3 mesece. Skupaj sva pa 2 leti in 8 mesecev, zdj ima 19 let, jst pa 23.
Seveda je prišel dan, da jaz to vse skupaj dam ven iz sebe, ta leta zadrževanja, ker želim mladost, želim freedom, želim žur, želim svojo stabilnost in sem se odprl. Ko sem se odprl je pa spokalo,... Meni je veliko lažje, ker sem odkrit do sebe, ker sm priznal sebi in njej te napake, te bolezni, ki so me trle. Dejansko so me trle in me ne tarejo več... Ker hočem da sva free ko prejle, da sva par kot prejle, da se še vedno tko izpopoljnjujeva,....
Učeraj je pa prišlo do debate, katero je komajda načela, ker se boji da bova šla na razen, ker se je bala moje reakcije, jaz pa še veliko več, ker mi enostavno full full fulllll pomeni ta ženska v mojem življenju. Vse ji je blo oproščeno z moje strani, hočem da je free, da se sprosti kadarkoli hoče od tega napetega lajfa, da uživa kot je prej, dokler je nism začel terotializirati...
Vendar ona se boji, da je v teh 3 mesecih šlo vse predaleč. Da se boji, da mi nebo mogla oprostiti, da se boji, da nebo več tako kot je blo (v smislu, da se ti izgredi, ki so prišli zaradi pomanjkanja dialoga in mojih problemov). Njej se zdaj tko,... po domače povedano na čase "jeb* za vse skupaj", vendar je to samo takrat, ko beži od problemov, kar pa ni rešitev, jaz pa sm nočem in to sm ji povedal, da zaradi te mržnje in tega trenutnega stanja naredi/va neki, kar bi naju kasnej bolelo in zadelo, ker sem mnenja, da sva z temi 3mi meseci bila postavljena na preizkušnjo, če sva res za skup, če sva za skupen lajf, ki ni več mladoniška zaljubljenost, ampak ziveti v ljubezni, se izpopolnjevati, ter biti samostojen.
Obadva veva, da se kljub vsemu temu, še zmeraj ljubiva, da se imava rada, da hočeva biti skupaj, to sva si tudi povedala.... Vendar, zdaj je na njej. Da se ona odloči. Debata je bila učeraj, zmenla sva se da bova se jutri zvečer dobila in da bo povedala svojo odločitev...
Me pa zanima, kako na to gledate vi druge punce... Verjetno ste bile v marskateri podobni situaciji.
p.s: zdj mi je pa spet malo lažje k sm se "izpisal", ampak se resnično bojim, da bom sedaj izgubil nekaj, kar mi je pomenilo največ in da bo to samo zaradi obdobja nepremišljenosti, jeze in nesamozavesti. Mi je pa bilo prvič v življenju, da sem toliko prejokal, sam s sabo in pred njo. Brez problemov, ampak to sm lije,...tud zdaj bo smile
Lp, Robert
-
Sweet Princess - Kofetarica
- Prispevkov: 877
- Na forumu od: 11. 12. 2007
- Kraj: Ljubljana
Zakaj ne bi vsega tega poveda še njej? Odkrito, iz oči v oči? Kaj čutiš in kaj hočeš. Ne pa da samo čakaš kako se bo ONA odličila. Povej ji, predenj bo prepozno in boš res izgubil. Ona pa bo šla naprej. Če se je vredno potruditi, se potrudi. Kar bo pa bo.
-
red*cherry - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 19. 6. 2008
Če bi bla jst na njenem mestu, bi šla. Zakaj? Ker jo nadzoruješ že pri 19-ih letih. In brez pomoči tega ne boš mogel odpraviti. Kaj bo še? Vedno ko boš ti začutil kanček neiskrenosti, kar pa mogoče to ne bo, boš znorel?? Hvala lepa za tazga tipa... To ni ljubezen, to je nadzor nad osebo. Mogoče bi se vprašal od kje to, kakšno otroštvo si imel, odnos s starši...? Ne vem, tak odnos med partnerjema ne pelje nikamor.
- Maped100
- Debatorica
- Prispevkov: 331
- Na forumu od: 30. 8. 2008
čisto vse, kar tukaj piše ona ve... ker ji je bilo povedano. Je pa problem, ker je iz zamere in strahu začela bežati od rešitve tega problema in ker se tako fajn počut drugje. Sva pa si vzela nekaj časa OFF da premisli, kaj bi rada... ker tukaj je še toliko za napisat. Ona neve, če je to ona, ona neve, če je to kar bi rada, ona neve, če se je "zdivljala"... Ampak to se je zgodilo zdaj in obrnilo naenkrat, da tudi meni ni več jasno...
Ko sva začela sem jo dvignu iz velikih globočin, in nisem nikoli počel nič, da bi jo izoblikoval po svoje, ampak sm upošteval njene želje in čustva...
Ko sva začela sem jo dvignu iz velikih globočin, in nisem nikoli počel nič, da bi jo izoblikoval po svoje, ampak sm upošteval njene želje in čustva...
-
red*cherry - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 19. 6. 2008
Če ona ne ve, kaj bi rada, ne moreš proti temu nič in semore ona to odločit. Zanima pa me ena stvar: v primer, da ona teb reče, da ne vidi prihodnosti s tabo, ji boš dal mir?
-
miteq - Kofetarica
- Prispevkov: 596
- Na forumu od: 28. 11. 2004
Mika me reči, da si psiho. Si pa definitivno kot ženska, ki preveč analizira, se joče, je zmedena na kvadrat, pa še patološke izbruhe ljubosumja ima.
Ok, mlad si še, 33,33% ti je oproščeno.
Lahko bi citiral kar nekaj stvari iz tvojega posta, se bom pa osredotočil na bistvo:
Ja, jaz sem pa Napoleon.
Stvar je taka:
Če ti oseba nekaj pomeni, se ne obnašaš do nje grdo. Če ti oseba ne pomeni kaj dosti, jo imaš za samoumevo ali pa preprosto ne ceniš odnosa.
Res je, da lahko včasih pride do kakšne zmedenosti, kjer nekaj ne ceniš, doker ne izgubiš, ampak, glej, star si 23, ona pa 19. Kaj to pomeni? Ona je mlada, ti pa si komaj na poti iz pubertete. Naredi svoji punci uslugo in ji ne zaseri mladosti. Naj uživa raje s kom, ki ima stvari pošlihtane v glavi (ne, to nisi ti, saj sam praviš).
Ok, mlad si še, 33,33% ti je oproščeno.
Lahko bi citiral kar nekaj stvari iz tvojega posta, se bom pa osredotočil na bistvo:
Maped100 napisal/-a:mi enostavno full full fulllll pomeni ta ženska v mojem življenju
Ja, jaz sem pa Napoleon.
Stvar je taka:
Če ti oseba nekaj pomeni, se ne obnašaš do nje grdo. Če ti oseba ne pomeni kaj dosti, jo imaš za samoumevo ali pa preprosto ne ceniš odnosa.
Res je, da lahko včasih pride do kakšne zmedenosti, kjer nekaj ne ceniš, doker ne izgubiš, ampak, glej, star si 23, ona pa 19. Kaj to pomeni? Ona je mlada, ti pa si komaj na poti iz pubertete. Naredi svoji punci uslugo in ji ne zaseri mladosti. Naj uživa raje s kom, ki ima stvari pošlihtane v glavi (ne, to nisi ti, saj sam praviš).
Cosmopolitánka -e ž (á) naivna in tečna ženska; kokoš : kako je tečna - ta je prava cosmopolitanka; ti si rojena cosmopolitanka, ni ti pomoči; kako je lahko takšna cosmopolitanka dobila tako super moža?
Vir: SSKJ
Vir: SSKJ
-
red*cherry - Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Na forumu od: 19. 6. 2008
miteq napisal/-a:star si 23, ona pa 19. Kaj to pomeni? Ona je mlada, ti pa si komaj na poti iz pubertete. Naredi svoji punci uslugo in ji ne zaseri mladosti.
Se strinjam (če bo ona želela iti svojo pot).
-
trepalnica - Debatorica
- Prispevkov: 334
- Na forumu od: 18. 7. 2008
Maped100 napisal/-a:Ob bojazni, da bom izgubil tudi njo in da bo moje mesto v njenem srčku zasedel nekdo drug je prišlo do nadziranja, zaviranja, enostavno me je bilo strah, da jo ne izgubim, da mi ne uide in da se njej kaj ne zgodi.
To je pripeljalo do tega, da sem jaz začel noret, ker sem bil v skrbeh, da bo spodletelo, da bom v njenih očeh, v očeh njenih starcev ratal nesposoben,...
Hotel sem da samo splavava čim prej iz vode in da nama je tkooo fakkkiin in še booljš kot nam je bilo prej. Vendar ona je zgubljala upanje, zaradi mojih izgredov nad njo, zaradi žaljenja, zaradi jeze in se me je bala.
V želji, da bi bila skupaj, da bi bila čim več z mano in ker sem bil bolano ljubosumen na to, da nebi bil vmes kdo drug sem jo omejeval, sem jo kaznoval, ji nisem pustil svobodnega gibanja,... in to ne zaradi ljubezni ampak zaradi bolezni. Priznam in vsi vemo, da to je že bolezen...
Učeraj je pa prišlo do debate, katero je komajda načela, ker se boji da bova šla na razen, ker se je bala moje reakcije, jaz pa še veliko več, ker mi enostavno full full fulllll pomeni ta ženska v mojem življenju. Vse ji je blo oproščeno z moje strani, hočem da je free, da se sprosti kadarkoli hoče od tega napetega lajfa, da uživa kot je prej, dokler je nism začel terotializirati...
o moj bog... ne morem verjeti, kaj berem... jaz bi takoj odsla od tebe, sploh ne bi razmisljala, mislim, kako lahko? in potem je vse "opraviceno" s tem, da ti ful pomeni, ja, ocitno ti ne, ce si se ali pa se tako obnasas do nje... ne vem, kaj je sicer razlog, da bi jo tako rad imel, ampak to vsekakor ni ljubezen, ali pa ti ne ves, kako jo izkazovati, ker tako vsekakor ne... jaz bi se te tudi bala in se kako... izgredi, zaljenje, bolezensko ljubosumje, nadziranje, zaviranje... se nastevam? ti si obseden z njo... in resnicno upam, da se bo odlocila iti cim dlje od tebe, ker ne vem, kaj jo se caka, ce se bo odlocila biti s teboj... razen, ce se ne vem, kako spremenis, v kar mocno dvomim... in pravis, da hoces, da je free, da se sprosti in da je to napet lajf?! ojoj... to vsekakor ne pelje nikamor... mogoce si ti v podzavesti res tega zelis, ji zelis vse najboljse, po moznosti ob tebi, ampak delas pa ravno nasprotno in jo odrivas od tebe z vsem tem... uboga punca... pri 19ih... res upam, da bo odsla od tebe za vedno... in nobeni ne privoscim, da bi ji delal isto ali pa podobno...
- stevens
- Komunikatorka
- Prispevkov: 294
- Na forumu od: 28. 3. 2008
- Kraj: maribor
pa zakaj ga napadate..meni pa je ful všeč,da je vse to priznal pa da ve,da ma težave,to je že na pol poti do uspeha..pa saj to se lahko vsakemu zgodi,da se zgubi pa ne najde poti iz začaranega kroga..upam,da prideš k sebi in ji ponudiš to kar si zasluži,če ne njej pa naslednji punci..drži se
- Razlagalka
- Komunikatorka
- Prispevkov: 254
- Na forumu od: 1. 6. 2008
- Kraj: Štajerski konec
Saj ne vem, kaj naj rečem...uboga sta oba. Če se imata rada, se pogovorita, skušajta rešit kar se še rešit da, vsekakor pa pozabita stare zamere. Jaz vama želim, da se vse reši natančno tako kot si želita. Nehaj po jo omejevati! Dajta drug drugemu zadihat...vse dobro
-
metuljčica* - Cosmofrik
- Prispevkov: 1570
- Na forumu od: 23. 1. 2007
Maped100 napisal/-a:ker se boji da bova šla na razen, ker se je bala moje reakcije
Se sploh čudiš, da se boji tvoje reakcije, ko/če gresta narazen, če si že zdaj izvajal takšno psihično nasilje nad njo?? Kaj bi bilo šele potem?
Sem imela opravka s podobno, a blažjo situacijo in iz mojega vidika ti povem, da ob psihičnem terorju izgine tudi ljubezen do partnerja, o koncu pa imaš toliko pomislekov zato, ker se bojiš posledic ss strani (bivšega) partnerja.
Maped100 napisal/-a:Vse ji je blo oproščeno z moje strani,
Kaj imaš pa v tej situaciji ti njej za oprostiti?
Vsekakor rabiš pomoč, ker ob tem vzorcu obnašanja ne bo nobena tvoja partnerska zveza uspešna.
Pa veliko sreče ti želim.
- Maped100
- Debatorica
- Prispevkov: 331
- Na forumu od: 30. 8. 2008
nisem tukaj samo jaz vsega kriv in to sva predelala, je tudi njen delež velik. Sm pa priznal, da je glavni delež moj in da sm jst kriv.
Poglejte, verjamete ali ne vse to kar sem napisal je za mano, ko se enkrat ujameš in ko takrat dejansko ugotoviš kaj imaš, kaj si počel, kakšen nisi in kakšen si (takšen kot mnogo pred tem, ko so se začel problemi) in seveda se je to začelo zadnjih 6 mesecev, konkretno pa zadnje 3 mesece.
Oboji imate prav, čimprej pobegni od tega človeka, dokler ti še kaj ostane od življenja, drugi pa pač da se pogovorta, pozabta na to kar je blo in začnita znova. In to je dejansko obema v interesu, seveda pod določenimi pogoji, kjer je glavno, da če sm enkrat še naredim nekaj kar bi jo zabolelo in to naredim brez razloga odide za vedno in tudi prijatelja nisva.
In seveda sem jaz na to pripravljen pristati, ker vem kakšen človek sem bil pred tem, in kakšna je bila ona in kako ludo je bilo biti skupaj.
In dejansko to hočeva nazaj, ona se sam boji da nima volje in da se je že preveč oddaljila od mene. Vendar... ni vse tako kruto.
V vsakem primeru, življenje gre dalje.
Poglejte, verjamete ali ne vse to kar sem napisal je za mano, ko se enkrat ujameš in ko takrat dejansko ugotoviš kaj imaš, kaj si počel, kakšen nisi in kakšen si (takšen kot mnogo pred tem, ko so se začel problemi) in seveda se je to začelo zadnjih 6 mesecev, konkretno pa zadnje 3 mesece.
Oboji imate prav, čimprej pobegni od tega človeka, dokler ti še kaj ostane od življenja, drugi pa pač da se pogovorta, pozabta na to kar je blo in začnita znova. In to je dejansko obema v interesu, seveda pod določenimi pogoji, kjer je glavno, da če sm enkrat še naredim nekaj kar bi jo zabolelo in to naredim brez razloga odide za vedno in tudi prijatelja nisva.
In seveda sem jaz na to pripravljen pristati, ker vem kakšen človek sem bil pred tem, in kakšna je bila ona in kako ludo je bilo biti skupaj.
In dejansko to hočeva nazaj, ona se sam boji da nima volje in da se je že preveč oddaljila od mene. Vendar... ni vse tako kruto.
V vsakem primeru, življenje gre dalje.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov