Sem ena izmed vas, ki ima tako nesrečo, da je lubi precej zaposlen..

Bolše bo šele, ko bo konec kariere

moj se je podal v nogometne vode in je trenutno na pripravah v Avstriji (že itak je iz Hrvaške, tako da se bol malo vidma).. Sam sem vseeno srečna, da si vzame vsaj čas za dopisovanje

Čeprav bi se včasih lahko raj vidla ko pa si pisala prek msn-ja

ampak spoštujem njegove želje in ga podpiram.. Vem, da je to njegova velika ljubezen in meni edino ostane, da si čas zapolnim s stvarmi, ki mene veselijo.. Pač tako, da mi ni dolgčas

Živeti moramo čim bolj polno, ne iz dneva v dan, ampak uživat mormo vsak sleherni trenutek, ki nam je dan.. Ne smemo bit odvisni od drugih.. V vezi sta 2 popolnoma svobodna človeka, ki se ne smeta ovirati.. Lah se sam prlagajata drug drugmu.. Seveda ga pogrešam, si ga želim ob seb, toda če želim tako vezo, si moram urediti življenje na ta način.. Me ne moti, ker vem, da sem del njegove prihodnosti in me to žene naprej ter mi daje voljo in moč..
Imam pa en ogromn problem in ne vem kaj naj.. Sem 18 let stara, končala sem gimnazijo in čakati moram še do ponedeljka, da vidim, če sem naredila maturo

In on se bo vrnil in bo zvedel če gre v tujino.. Js nej bi šla z njim.. če gre sploh.. ampak ne vem.. Kak nej to staršem pojasnim? Kak nej to izpeljem, ker vem, da bodo močno nasprotoval

Morala bi na fax sam js bi šla v tujino.. In ful ne vem sploh kake komplikacije bi mela s tem.. Ne bojim se it z njim, pravzaprav si to zelo želim.. To je edina šansa da ostanema skup
