Tip ima (pre)malo casa zame

[kajira]

^ Jaz pa nikoli ne bi fantu rekla, naj se zaradi mene odpove svojim hobijem. Verjetno vsakega njegovi hobiji osrecujejo. Zakaj bi nekomu to zelel vzeti? Se pa strinjam, da je potrebno veliko prilagajanja.

jst mu tudi ne bi rekla, ampak bi v tem primeru od njega pričakovala, da se sam od sebe kakšnemu odpove. ker sama nisem tak karakter, da bi imela do konca natrpan urnik, tudi takih fantov ne izbiram, saj me na preveč naspidiranih, entuziastičnih in ambicioznih ljudeh nekaj živcira. zdi se mi logično, da če se odločiš za neko stvar, da moraš nekaj drugega omejit. stvar prioritet. pri fantu hočem biti prioriteta oz. ena izmed njih.

[~NIA~]

[ana27]

ana27 in kako je pol ta punca odreagirala ?

Mislim, da je v tej družini že cela štala. Ona ima dopoldan službo, popoldan kuha, pere, lika, pospravlja in vozi otroka okoli. Za vse je sama. Potem so na fanta pritisnili njegovi starši, kako da ni nič z družino, ker se jim je že malo čudno zdelo vse skupaj. Fant sedaj hodi v službo samo dopoldan, ker se boji svojih staršev, popoldan pa ima 1001 izgovor, da ga ni doma. Hodi na neke športne aktivnosti, po športnih aktivnostih pa s kolegi na pijačo. Punci pa je zabrusil, če kaj pove njegovim, da se lahko z malima kar odseli, in da ne bi slučajno pričakovala kakšne preživnine. Za
Takšne tipe pa jaz res

[Miss September]

Sem ena izmed vas, ki ima tako nesrečo, da je lubi precej zaposlen.. Bolše bo šele, ko bo konec kariere moj se je podal v nogometne vode in je trenutno na pripravah v Avstriji (že itak je iz Hrvaške, tako da se bol malo vidma).. Sam sem vseeno srečna, da si vzame vsaj čas za dopisovanje Čeprav bi se včasih lahko raj vidla ko pa si pisala prek msn-ja ampak spoštujem njegove želje in ga podpiram.. Vem, da je to njegova velika ljubezen in meni edino ostane, da si čas zapolnim s stvarmi, ki mene veselijo.. Pač tako, da mi ni dolgčas Živeti moramo čim bolj polno, ne iz dneva v dan, ampak uživat mormo vsak sleherni trenutek, ki nam je dan.. Ne smemo bit odvisni od drugih.. V vezi sta 2 popolnoma svobodna človeka, ki se ne smeta ovirati.. Lah se sam prlagajata drug drugmu.. Seveda ga pogrešam, si ga želim ob seb, toda če želim tako vezo, si moram urediti življenje na ta način.. Me ne moti, ker vem, da sem del njegove prihodnosti in me to žene naprej ter mi daje voljo in moč..

Imam pa en ogromn problem in ne vem kaj naj.. Sem 18 let stara, končala sem gimnazijo in čakati moram še do ponedeljka, da vidim, če sem naredila maturo In on se bo vrnil in bo zvedel če gre v tujino.. Js nej bi šla z njim.. če gre sploh.. ampak ne vem.. Kak nej to staršem pojasnim? Kak nej to izpeljem, ker vem, da bodo močno nasprotoval Morala bi na fax sam js bi šla v tujino.. In ful ne vem sploh kake komplikacije bi mela s tem.. Ne bojim se it z njim, pravzaprav si to zelo želim.. To je edina šansa da ostanema skup

[ShopGirl]

Se seveda strinjam s tabo, da se je treba s partnerjem resno pogovoriti. In sva tudi se, večkrat. Glede na situacijo in dejstvo, da se od njega že od malega pričakuje d abo vodil družinsko podjetje naprej, ni imel kaj dosti izbire kaj početi v življenju, saj je že od samega začetka usmerjen v dejavnost ki jo opravljajo. Seveda si želi biti uspešen tudi ko bo sam vodil podjetje, zato je vse podrejeno zaslužku, osebnemu dokazovanju in pač temu da delo mora biti narejeno v najhitrejšem možnem času, tudi če to pomeni da je treba sredi noči na servis.
Sama sem drugačna in bom v življenju srečna tudi z manj denarja, manj materialnih dobrin in vsega kar spada zraven. On pa ne bo. Zato je pač tako kot je. Je pa res, da odkar sva se pogovorila dela manj...pač toliko manj kot si lahko privošči Še vedno sva premalo skupaj, govorim o tistem ko si res skupaj in ne buljiš v tv... Ahh hudo je to, sploh ko človeka resnično ljubiš in si ga želiš ob sebi in z njim deliti svoj prosti čas.

[ShopGirl]

aja...zgornji odg je za MsN

[p!ka]

Jz sm učeri tolko presenetla samo sebe. Sva bla v Sport 2000 in mu ceu sreče naklada, da so ga povabli igrat v nek nogometni klub in da je reku ja. In sm kr ratala slabo, ker majo treninge 3x na teden in to lih med tednom. In on naklada in naklada in jz si mislm svoje. . . In sva se ustavla slučajno pr supergah za dvoranski fuzbal. Jih je gledu tko navdušeno, da sm mu jih na koncu kupla. ( Sej zdej se tolčem po glavi ) Tisti trenutek je biu tko veseu.
Ko sm super.

[Aloha]

Najina zveza tut rahlo (!) trpi zarad njegouga (trenutnega?) načina življenja. Če ni eno, je drugo, če ni drugo, je tretje, ampak neki je vedno. In kr se nočem kregat, še mnj sitnart, kaj šele mu dat občutek, da ga utesnjujem, boh ne dej omejujem, sem tih, se trudm razumet in sprejemat, čeprou prevečkrat ne morem skrit žalostnih učk .

Pridejo trenutki, ko se tega mal bl konkretno zave, takrat oblub čas samo za naju, me stisne in pocrkla, vem, da mu nagaja vest, js se pa nasmehnem in upam, da se uresnič. Če ga ne bi mela tok zlo rada, bi najbrž že šla. Tko sm pa prilagodljivi deklič, ki potrpežljivo čaka, da mine gužva in pride na vrsto. Vem pa, da če prideva enkrat tok daleč, da uletijo u igro mladiči in skupno življenje, se bo odreku določenim stvarem, odpovedu kdaj kšni ljubezni, delanju uslug usakič in usakmu, kr ni človek, k bi mu bla družina zgolj hobi.

[miteq]

Ravno zaradi tega, ker ti ni vedno pri roki, ga maš "tok zlo rada". Go figure.

[Aloha]

Ne bo držal. Kr se to dogaja zadnjih par mesceu in ne že vs cajt najine zveze. Ne delujem na tak način in moja ljubezen ni odvisna od tovrstnih "dejaunikou".

[miteq]

Aja, pozabljam, ti si posebna vrsta človeka. Izjema. Tumpl jaz.

[Smreka]

Problem tukaj jaz dejansko vidim predvsem (kot je že rekla msn), da se najdeta dva človeka, ki nista kompatibilna. eden ima veliko ciljev, hobijev, nekdo pa ne ve kaj bi sam s sabo izven šole oz. službe.
Vzorec, ki sem ga jaz do sedaj zasledila (tudi glede na moje izkušnje) je ta, da smo ponavadi ženske tiste, ki se prilagajamo in vso energijo usmerjamo v to, da bomo s fantom. Me smo dejansko sposobne cel dan ali pa cel vikend sedet doma in ga čakat, da bo prišel, takrat ko bo seveda lahko - pa bog ne daj, da bi za minuto kam šle, ker potem ga lahko zamudimo, pa spet ne bo nič.
Ne rečem, da ste vse take, ampak kot sem rekla, opazila sem tako pri sebi kot tudi pri drugih puncah, da to delamo.
Punce, dejte se zavedat, da ljubezen sicer pomeni veliko, a je morebiti na prvem mestu osebno zadovoljstvo - če človek ne bo osebno zadovoljen in ne bo počel tega, kar ga veseli, tudi z vami ne bo srečen. Bi raje človeka, ki pride domov, se uleže ne kavč in glumi cel dan, pa si začne it sam sebi na živce in še vi, al bi raje nekoga, ki živi polno, je srečen in srečno deli z vami?
Zakaj se naslanjate samo na fante? Na tem ljubem svetu je toliko lepih stvari za počet, toliko zadovoljstva, toliko hobijev - samo če hočeš. Zakaj namesto da ga čakate in gledate na uro, pa potem težite, ker ga spet ni, počnete nekaj koristnega, nekaj zabavnega, nekaj za vašo dušo, pa ga potem z veseljem pričakate in delite svojo izkušnjo?
Ne me narobe razumet - so meje, itak da moraš bit s svojim partnerjem, ampak če ste si zbrale takega, ki nima toliko časa žal nimate druge izbire kot ga pustit in dobit takega, ki bo mel cele dneve čas za vas ali pa se začet ukvatjat s sabo. Druge možnosti žal ni.
Razmislite pa, dolgoročno, ali je dejansko vaš cilj nekoga priklenit nase in se ga čez 10 let naveličat, čeprav zdaj mislite, da to niti v sanjah ni možno?

[posh_girl]

Če fant nima dovolj časa za vas, pomeni, da vas ima dosti manj rad kot svoje hobije. Saj ne, da mu ne pašete, sam drugi hobiji so pač bolj zanimivi in pomembni zanj. Služba je tle zame izvzeta, ker delati moramo zato da se preživimo, hobiji pa so za veselje.

Ker kar sem opazila iz svojih zvez, ima fant še največ časa za dekle ob začetku zveze, potem ga je vse manj. Zato se kar sprijaznite s tem, da bo časa za vas vedno manj.

[Miss September]

Smreka, se strinjam.. Sam ženska mora met v vsakem primeru nek hobi oz. se mora ukvarjat z nečim kar jo veseli.. In morda je pr tem dobro da jo moški ne bo oviral ker ga ni tolk pr njej.. Se lahko sama razvija, osebnostno raste in se ne naslanja tolk na njega.. Najde si lah svoje zadovolstvo.. V mojem primeru vidim js to tko.. Mogoč je zrt tega lažje.. Mogoč bi tuki mogl gledat glih zato kot manj prilagajanja ker vsak od obeh preživi več časa narazn kot drugi pari.. Odvisn je seveda kolk je ženska prpravlena s tem živet, to trpet.. In odvisn katere so njene prioritete v vezi.. Če se tega bojiš, pol maš itak velik drugih možnosti.. Noben te ne sili v nič..

[gaby_]

Če fant nima dovolj časa za vas, pomeni, da vas ima dosti manj rad kot svoje hobije. Saj ne, da mu ne pašete, sam drugi hobiji so pač bolj zanimivi in pomembni zanj. Služba je tle zame izvzeta, ker delati moramo zato da se preživimo, hobiji pa so za veselje.

Ker kar sem opazila iz svojih zvez, ima fant še največ časa za dekle ob začetku zveze, potem ga je vse manj. Zato se kar sprijaznite s tem, da bo časa za vas vedno manj.

to pa po moje sploh ne drži. bolj se strinjam s Smrekino izjavo.
to, da fant gre kak dan po službi na pijačo s frendi, na kak avtosejem, dirko, nogometno tekmo... sigurno ne pomeni, da punce zato nima rad. še vedno sem mnenja, da morata fant in punca početi tudi ločene stvari. zakaj pa mora on nujno z njo, ko gre ona nakupovat, če njemu to ne paše? ali ga ima punca zato manj rada, ker gre brez njega??ne.
je pa drugo, če fant posveča večino časa svojim hobijem, najde tisoč in en izgovor, zakaj ne more biti v tistem trenutku pri njej... takrat pa morda nekaj od tega res drži.
aja, pa ne moremo posploševati, da čim dlje si v zvezi, tem manj boš videla fanta. ker že v mojem primeru ni tako! še vedno preživiva skupaj enako časa, kot sva ga na začetku, morda celo več.