Težave s fantom in samozavestjo

[cindy]

ampak jaz rabim nekaj časa, da pridem do tega spoznanja da ni vreden zgubljanja živcev, pred tem pa mi podzavestno čustva zameglijo razum in si ne morem pomagati.
In potem se sekiram, pa me mantra pa mi rada ven povedala, samo sem že tak tečna s tem sama sebi. Kolegicam pa tudi več nem razlagala.
Enostavno me premagajo vsi ti spomini pa želja biti z nekom, da se ne vem več kontrolirati....

Pa sej sem kul , ko gremo na pijačo pa malo pozabim. Se pa mi je zgodlo, da smo bli na eni študentski fešti prešnjič in me je tak v bad nabilo, da sem mislila da me bo razneslo tam.
Pa ko pridem v sobo pa sem tak sama, pa razmišljam o vsem tem in je spet kriza.

Upajmo, da bo jutri boljše...

[purple_rain]

Sposojeno iz ene druge teme, upam, da Špela89 ne zameri, ampak zelo prav pride tudi tukaj:

Začni se cenit, punca!

[cindy]

Se skušam ceniti, ampak če imaš za sabo že nekaj takih tipov, ki te pustijo prizadeto, se vedno znova počutim nemočna in kot žrtev. Sovražim to, da se sama sebi smilim.

Stvar je tudi v tem, da zraven tega imam še sto drugih kompleksov ki so se skozi leta nabrala Eden izmed njih je tudi izgled, saj ne pravim, da bi mogla biti lepotica ampak včasih svojega izgleda res ne prenesem. Plust tega sem skozi svoje odraščanje mogla prenašati že dosti žaljivk na raćun tega, kar mi je vedno ostalo nekje zadaj, in ko se danes spomnim me še vedno boli. Zato me vsaka taka stvar oz. taki neuspehi še dodatno prizadenejo. Ker bi res rabla ob sebi zdaj nekoga, da bi mi bilo lažje tudi druge stvari prenašati in se spopadati z njimi.

[emanuela]

Najprej začni delati na sebi.Mogoče malo spremeni stil oblačenja, frizuro, samo toliko, da doživiš manjšo spremembo, pa še samozavest ti bo dvignilo.
To, kar se je zgodilo s prejšnjimi tipi se je in tako pač je.Na tebi pa je, da ne jemlješ vsakega tipa takoj resno in ne glej na vsakega tipa kot na material za resno zvezo,ampak se samo prepusti toku.
Vso srečo na vsak način

[purple_rain]

Ker bi res rabla ob sebi zdaj nekoga, da bi mi bilo lažje tudi druge stvari prenašati in se spopadati z njimi.

Narobe (če z "nekoga" misliš "fanta").
Najprej se moraš naučit sama se "spopasti s svetom", ne morš vedno računat na to, da bo vedno nekdo nekje te zadaj ščitil. Ja, seveda je dobro imeti nekoga, ki te podpira in vse, ampak to so lahko tudi družina in prijatelji.

[cindy]

Se že kar dolgo spopadam s svetom in vem biti samostojna.Vem, da fant ni moj rešitelj, jaz bi rada samo končno izkusila tiste lepe trenutke v dvoje, objem , cartanje, poljubljanje ki ne trajajo manj kot par mescov. To me muči, vsaj da vidim kako je to. Verjetno pač zaradi ostalih kompleksov spet ta občutek prikrajšanosti.

Ker mi ti neuspehi redno vničujejo samozavest, predvsem ta občutek samote in osamljenosti. Zvenim dokaj obupano ampak pač tako se počutim. Dolgo že delam na tem, da bi se spremenilo, pa recimo da se nekaj je, samo rada bi že da se pri takih stvareh ki so enim 24 letnicam samoumevne, meni pa taka velika ovira.....