Tašča...

[galathea]

Ja, težko rešljiv problem. Pa a se punce res nič ne naučite od drugih? Če vam 512746 drugih tle gor tumba, da se s taščo ne da živet oziroma da se je treba prilagajat do maksimuma, potem nekaj bo na tem.
Pa še tole: a mislite, da je taščam fino živet z vami? Mati vašega drgaega je v življenju že kar nekaj prestala & videla in -verjemite-zelo hitro bo zaznala, kdaj jo potihem prezirate.
Glede lastnega vhoda, skupnih prostorov, itd.: ne pozabite. Hiše vaših tašč so zgrajene z njihovimi žulji in zato nimate NIČ za govorit, kje in kako boste urejale.
OK, sedaj sem se postavila povsem na stran tašče, boste rekle. Pa ni čisto tako. Tudi sama namreč živim s taščo (že ta drugo) in poznam zadevo...in komaj čakam,da greva z drgaim na svoje. Sem ji pa hvaležna za vso pomoč, ki nama jo nudita pri adaptaciji hiše. To pa je tudi vse. Minusov ne bom naštevala-zato greva na svoje.

[mimikad]

Dobro, ki ma 3/4 slovencev hišo za tri generacije.

Primer pri mojem: ima hišo, kjer živi on in starši, če se odseli, starši ne morejo vzdrževat hišo (ate ne dela), ker sam veliko vlaga v njo. Ja tam nočem, on pa noče drugam zaradi staršev.

Moje stanje: preden sem se rodila mi je umrel stric po katerim ja ate dobil svoj delež. Tete smo izplačali tako, da je hiša naša. Hiša je že 20 let prazna z namenom, da ko se poročim bom živele v njej. Kupcev je bilo že ogromno vendar čaka name. Dobro, da imamo še doma hišo, ki čaka na brata. (bratu je tudi teta obljubila hišo, ker je samska). Moj noče it v to hišo, ker noče nič od mojih, pa še blizu mojega doma je, 50m razlike.

No, in vsi tisti, ki imamo možnost živet pri domačih razmišljamo kako bi šli na stanovanje, da nebi imeli opravke s taščo in tastom.

Vsak, ki ga poznam mi pravi, naj grem na svoje, se pravi poleg 2 hiš, ki so mi na volje naj grem v najem stanovanja

[p!ka]

Kaj pa vem, kaj bi nardila v taki situaciji ^^. Lepo je, da starši v taki meri poskrbijo za tvojo prihodnost. Ampak kljub temu mi je želja, da bi mela hišo, ki bi bla zgrajena po moji želji. Tko, da raj vidim, da moji starši šparajo zame (čeprav to zame sploh ne drži, ker mi je fotr jasno in glasno povedau, da če hočem kej met si morem sama narest in da on mi bo bolj težko stavu k riti) in mi magari za kkšno priložnost (like poročno darilo) financirajo recimo prvi štuk.

[Tiavanna]

Ne razumem čisto, zakaj bi šla v najem, če imaš ti sama svojo hišo? Skupaj s tastom in taščo pa tudi jaz nebi živela, ne glede na to, kako dobro bi se razumeli...ker se mi zdi, da slej kot prej pride no kakih pi*darij. Pa nikol nisi zares svoboden.

[Nass]

Meni se zdi, da tisti, ki ti hočejo dobro, ti pogosto samo škodo naredijo. Potem ti pa še očitajo, ker nisi hvaležen. Če tvoj noče živet v hiši od staršev, bi jo lahko prodali pa šli oni v kaj manjšega ali pa koga vzeli kot podnajemnika. Ti ravno tako svojo hišo lahko prodaš ali daš v najem in greta drugam.
Sej lepo, da vas imajo starši radi in da skrbijo za vašo prihodnost, ampak če vas imajo res radi bi lahko razumeli, da vaše želje niso enake njihovim.

[*ClaUdYka*]

huh, meni se pa zdi da sta moja tašča in tast iz dneva v dan bolj nora.

[jullia_]

Kot prvo je totalno noro pustit nepremičnino prazno 20 let. Ne samo zaradi finančne izgube, ampak ker je hišo potrebno vzdrževat, ne pa šparat.

Sicer je pa tukaj rešitev preprosta. Prazno hišo prodat, če nihče ne želi živet v njej, če starši ne morejo 3nadstropnega bloka sami vzdrževat, naj ga pa ravno tako prodajo in kupijo kaj manjšega.

[ŽuŽa]

Jst močno upam,da ne bom nikoli živela v hiši fantovih staršev. Sicer se s sedanjo taščo čist razumem, sam nekak že zdej vidm da se v enih stvareh dost razlikujeva- najbrž zato ker sta tud z mojo mami 10 let narazen, in se že vid un drgačn pogled na svet, no to sem zdele malo zakomplicirala. Pa tud ne bi rada, da mi nekdo skos čekira kaj bova jedla za kosilo, kero solato bom na vrtu uzela, kdaj bova hodila domov...
Hočm povedat, da bi rajš živela v naši hiši s fantom, kot v fantovi pri starših. Ampak če se bo le dal, bi šla pa rada nekam na svoje.Tud če ne na začetku, pač sčasoma. Za parcelo se ne bojim, bolj se bojim tistega kar bo stalo na parceli oz. kako bova zbrala tok denarja za hišo v prihodnosti.


Aia mimikad zakaj se pa tvoj fant tok brani prazne hiše? To je pa ja lepo, da so jo zate in tvojga partnerja pustil. Nima usak take sreče.

[mimikad]

On ma občutek, da ga bi moji kontrolirali. Pač, da ga bi tast pa tašča nadzorovala. Pa tudi noče k meni, ker ve da njegovi nebi zmogli tolikšne stroški sami.

Ampak pri meni je vse strogo ločenu pri njemu pa to nebi bilo možno ker bi bili v isti hiši. Se bi točno videlo kdaj bi prišla, odšla,...

Načrtujeva skupno prihodnost, vendar ko se meniva kje bova ne prideva do skupne točke.

Njegova mama je sicer do mene dobra, sam mam občutek, da bi se to spremenilo z mojo vselitvijo k njim. Sicer se pa bojim njegovega očeta in njegovega obnašanja. Strah me je tudi, da bom, če bom pri njemu mogla finančno pomagat za njegove starše oz. hišo. (pa še vedno nebo nič mojega) Od mojega mama dobi 400 evrov plače, ate ne dela. To pomeni, da ona ne more preživit s toliko denarja in da ji bo sin pomagal. Sam če ji bo on pomagal, se bom mogla vedno z njim borit, da bo dal nekaj za najine stroške. Upam, da razumete kaj hočem povedat. Saj nočem, da jim obrne hrbet sam polovico plače jim pa tudi nebo mogu dat, ko jim da zdej.



*ClaUdYka* nisi edina, ki to misli, same sem tudi istega mnenja predvsem za tasta. On je zmeraj nabolj bogi pa že 20 let je bolan, da nerabi delat, moj pa lahko dela v službi in še po njej, da rine iz meseca v mesec.

[galathea]

Ja, to pa res-hiša, ki se je ne vzdržuje, žal propada. Bolje je, da se v njej živi...
Meni tud ni vse rožnato, ampak vodi naju ena misel-na svoje greva. V hišo, ki jo bova čez 10 let odplačala in bo najina. Dolgoročno pa ne bi zdržala s taščo.

[kiny]

Od moje kolegice fotr je enkrat rekel..."bolše je če tašča pride na obisk v čevljih kot pa v copatah"

[jullia_]

Dve pripombi:

1. Ravno tako, kot bi bilo vam bolj fletno pri lastnih starših, bi tudi tip raje ostal doma, kot vsak dan gledal taščo in tasta. Torej ni nobenih resnih argumentov, da bi bilo bolje doma kot pri njemu, popolnoma isto je, samo drug partner je v nerodnem položaju.

2. Včasih je potrebno biti egoističen, drugače se celo življenje po glavi tolčeš. Gadno, da si starši zgradijo hišo, ki je ne morejo vzdrževat, ampak, a se bo res zato kakšna od vas odpovedala "svobodi" in prevzela nase breme njihovega preživljanja?
Konec koncev morate pomisliti tudi na to, da boste nekoč imele svoje otroke, nevemkoliko ljudi se pa tudi ne more "šlepat" na vas.

[p!ka]

*ClaUdYka* nisi edina, ki to misli, same sem tudi istega mnenja predvsem za tasta. On je zmeraj nabolj bogi pa že 20 let je bolan, da nerabi delat, moj pa lahko dela v službi in še po njej, da rine iz meseca v mesec.

Uf, pr Mojmu je taka skor cela familija. Brata, ki sta starejša od Mojga, zdrava, fizično sposobna delat, se ne premakneta niti za pou centina, da bi kej nardila, ker bi ju ta sprememba psihično čist dotouka. In pol se posluša iz pou strani, da kolko sta boga. Moj se lomi v tisti neumni kunhnji cele dneve-za njega pa ni nikol nobene težave blo, ko je mogu dat keš.

[FairyAngel]

Meni se zdi vedno najboljša rešitev, da greš na svoje. Ne glede na to, koliko prostora je pri tvojih ali njegovih domačih. Pri nas doma je še enkrat toliko prostora, kot ga dejansko uporabljamo in bi si s fantom lahko zgoraj uredila svoje nadstropje; pri njem doma pa zgoraj manjka le še kuhinja, pa bi lahko živela tudi tam. Dejstvo pa je, da si oba želiva od doma (jaz sicer malo bolj); in čeprav se sliši noro, bom raje nekje plačevala najemnino in varčevala še bolj kot zdaj, kot pa da bi živela doma ali pri njegovih. Jaz rabim svojo svobodo, ne maram, da mi kdo teži ali da moram za vsako stvar nekomu odgovarjati, ne maram obtožujočih in začudenih pogledov v zvezi s tem, kako si opremim sobo, stanovanje; in definitivno si ne želim še naslednjih 50 let živeti s takim občutkom nesvobode. Saj načeloma se razumemo, pride pač do klasičnih prepirov in nesoglasij, verjamem pa, da sebomo še boljše razumeli, ko ne bom več živela doma.

[lesnik]

Midva sva se s mojim preselila na svoje,ampak prej sva zivela pri njegovih.Preselila sva se ker sam jaz težila nisem mogla poslusat in gledat njihovih hinavskih fac-mislem njegovih starsev.Pol pa kadar se skregava mi reče saj si ti hotla da greva na svoje.Ma saj ma dost let da bom samostojen brez njih.Halo!Pol pa še kadar sva skupaj morva zart njega it vsaj enkrat na dan k njim po možnosti na večerjo.Ko ne morem gledat jih saj se zadzujem da se ne skregamo.Ampak ne bom pozabila da za novo leto ko sva se zmenila da bova pač doma si naredila večerjo,mi reče za novo leto ja saj si ti hotela da sama si narediva večerjo če bi blo po njegovem bi šla na večerjo k njihovim.Cel nov let mi je zafrknu.Skupaj sva 2leti skor 2leti in pol.Kaj bi ve naredila ob takem moskem?