Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Stripy]

Joj, sam ene pa res nimate niti mal občutka za človeka, k je čist v badu madona. Res je lahko rečt, da naj neha dramatizirat, ampak to niso enostavne stvari. Najlažje je rečt, pejt vn, pejt pospravlat, dj to dj ono. Kakorkol se že probaš zamotit, ta občutek je s tabo. In pomaga edino čas, da ublaži to bolečino. Tko da, ni nekega hitrega recepta, kako se pozabi na vse kar je blo. Zase vem, da sem bla prvi teden čist namorjena, nikamor se nisem premaknila, razn do najboljše kolegice pa sestrične, k sta mi stale ob strani. Po parih tednih je stvar že bistveno lažja. Beliangel, če rabiš koga za pogovor, lahko kontaktiraš mene na zs, sm neki podobnega doživela par mescev nazaj.

Lp

[purple_rain]

^^sej vem, da ni prijetno, no worries, sem tud sama šla že čez podobno; ampak it ven in se zamotit sigurno bolj pospeši prebolevanje, kot pa sedet doma in se smilit sam sebi. Sam to sem hotela rečt..
In, ja, beliangel1 totalno dramatizira (dej še enkrat poglej njen post).

[Stripy]

V glavi se ji postavljajo vprašanja, na katere ne najde odgovorov in jih bo tud bol težko. Ampak jo razumem, ker sem se jst sprašvala zelo podobno, dokler nisem počas pršla do spoznanja, da teh odgovorov ne bom dobila in da je treba naprej. Itak, vsak preboleva drugače. In vsak more sam pridt do spoznanja, da je blo tko pač najboljš. Jst sem bla vedno mnenja, bolš sam, kot v slabi zvezi. Ampak vseen se je pa težko sprjaznt z izgubo. Jst sm se tist trenutek, ko sva nehala, počutla, kot da bi mi en umrl. Kot, da bi del mene manjku, po določenem času pa spoznaš, da se je to pač mogl zgodit. In naj dramatizira, če bo tko lažje dala ven svojo bolečino, tud ven bo šla pa se zamotla, ko bo pripravljena na to.

Pa ja vem, vse smo že šle čez to, zato pa, djmo si raj pomagat, k pa ku...t ena drugo. Tko da, no hard feelings

[barbie_girl_85]

Jst sem pa že pomislila da je izgubila mamo, očeta ali otroka.....nekaj nenadomestljivega.......ne pa fanta.

[čuftika]

Jst sem bla vedno mnenja, bolš sam, kot v slabi zvezi.

Se strinjam.
Vem da je hudo po razhodu s fantom, lahko se poskusit zamotit s čem, ampak mislim da bo najbolj pomagal čas!
Pa pogumno, sej ima samsko življenje tut svoje prednosti

[pikica24]

Se stinjam s Stripy. Verjetno se je že bolje počutila ko je samo napisala tukaj kaj čuti. Da ve da jo drugi podpirajo. Tudi meni je veliko lažje če samo napiše pa nekdo potem odpiše, da bo kmalu bolje.

[beliangel1]

hvala Stripy in hvala pikica24.
naj povem, da mi ej ful ful ful pomagalo to napisati sem...pa čeprav sem dobila nekaj očitkov.
nekak sem mogla dat iz sebe..
napisano je blo v ternutku slabosti...v trenutku ko se ti poruši svet.
drugače pa ne skrebt...nisem najstnica zasanjana.in znam preživet tud ko je zelo težko.
ampak mogla sem dat iz sebe.
in verjetno bo še kak takšen post.

[-barbi-]

Kaj storit? Nehat dramatizirat, za začetek.
Dvignit rit in it ven, se zamotit, kej počet, pospravljat magari - če je že vse pospravljeno, lepo vabljena k men.

gute Antwort...res dober odgovor.

Punce vem in verjamem da je težko..samo dve leti...no ko bote z nekom vsaj 5 let in šle z tistim narazen, s katerim maš mogoče šeotroka, že hišo in vse...pol bo res kriza. Tako malo sem in tja...ni nič resnega. Sicer nisem brala vseh 300pa nevemkolko strani ampak...zadnjih nekaj. Nič groznega...zamotite se, bo prišel novi pa bo hitro boljše.

[Stripy]

Ene pač niso tok močne, da bi lahko rekle, ma bmk, grem naprej bo že drug prišel. In rabjo več časa, da se sprjaznejo z določeno situacijo. In zna še kako bolet tud po enem letu brez otrok. Ne rečem, da ni težje, če maš še otroka, ampak ni otrok pa bajta pogoj, da po končani zvezi bol trpiš.

In itak, da pride drug tip slej ko prej, ampak v fazi, ko res dojameš da je konc, bol težko razmišlaš o tem, kater bo naslednji.

[*Lara*]

Ma ja...v easy je govort nekomu, k je srečno v zvezi, kako naj se preboleva...Sam dejansko so koraki takšni-jokanje-prbolevanje-spoznanje drugega-sreča sam pri enih to dlje traja...pri drugih manj...pomožnosti se nardi še kak korak nazaj, hehe...

[Stripy]

Ajoj, Lara, zdj si me spomnla name

Jok, jok, se sprjaznim, spoznam druzga, to ni to, spet se prikaže bivši. Pa sem bla spet šibka, popustila in se je začel začaran krog poln joka po eni strani pa smeha na drugi.

Dokler mi ni čist počl in sem prekinla zadevo v sekundi. Zdaj pa uživam, pa počnem stvari, ki me veselijo, hodm vn, spoznala naslednjega, ob katerem mi šibajo metulčki sto na uro.

Point tega je, da vsak preboleva na drugačen način in vsak more sam pridt do spoznanja, da je bolš prekint vse skp, če veš, da nisi srečen.

[purple_rain]

Sam dejansko so koraki takšni-jokanje-prebolevanje-spoznanje drugega-sreča sam pri enih to dlje traja...pri drugih manj...pomožnosti se nardi še kak korak nazaj, hehe...

Sam dejansko je to problem, ker je napačen vrstni red (zato se pa potem skoz jokca), moral bi bit: prebolevanje-sreča-spoznat drugega..


Ampak kaj pa jz vem, ane, k sem srečno samska.

[jullia_]

Ma ja...v easy je govort nekomu, k je srečno v zvezi, kako naj se preboleva...

Veliko bolj pametno je, da se učiš od nekoga, ki je nekaj že dal skozi, kot da si dva, ki sta v istem zosu, vzajemno dajeta potuho pri pasivnosti. Čeprav je slednje bolj easy.

Sam dejansko so koraki takšni-jokanje-prbolevanje-spoznanje drugega-sreča

To je napaka, ki jo dela večina (in tu nisem izvzeta).

[*Lara*]

A pejte se solit nekam s temi napakami sej nism napisala splošno definicijo prebolevanja...sam tko..na hitr..iz glave.
No ja..vsaj debata teče dalje

Ja, prav je da ti svetuje nekdo, ki je dal to čez... je pa vseen fajn, da še mal sočutja pokažeš nekomu, ki je na tleh...al je to že preveč po novem

[emanuela]

Normalno, da je težko, posebej če narediš napako, ki jih dela mnogo-fant, fant in fant, btk za kolegice, potem pa ostaneš sam.
Meni je npr pomagalo to, da sem se nekaj dni smilila sama sebi, potem pa je bilo dovolj.In sem si nabavila nekaj cunj, kozmetike in štikle, pa žurat in spoznavat nove tipe.Fajn je občutek, da si všeč še komu in da je v morju še več rib, ne pa samo ena, s katero se ni izšlo.