Jaz pa sem danes po 3 mesecih zbiranja poguma pustila mojega sončka. Bila sva skupaj eno leto, živela skupaj. Jaz pravim, da ni za nič na svetu prehitro , ker delaš kar čutiš. Ampak nabralo se je toliko kregarij vsega..danes sva jokala oba, meni je tako hudo, ker še ga nisem videla jokat, rekel je zakaj se mu vzela vstran sebe. Rada ga imam ampak premalo me je spoštoval stal ob strani, ko sem ga potrebovala, vem da je vse naredil za mene včasih..zadnje pol leta pa mu je bilo težko vse.Zdaj bi on vse spremenil. Jaz pa ne morem preveč je bolečine v meni. Zakaj sem mogla jaz to nardit, jaz zaključit..kak boli, ko to moraš nardit...pogrešam ga zdaj...upam da sem se prav odločla...ali je to res..da eni skupaj pridejo, če so si usojeni...grozen dan je danes

((