Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[micamaca]

Jah kr neki, sam k ne vem kaj nj jz nrdim rabm pač neki, nek zaključek krkol ker je najhuj ko si sama v glavi ustvarjam razne zgodbive k jim ni konca-->in to me ubija, čist sm že napsihirana sploh s ene znam pobrt, fora je pa tud v tem d je men on k človk čist dol padu, nočm tazga tipa met v svojmu lajfu deleč od tega, moja načela mi tega ne dajo, po drug stran ga mam pa še zmer ful najraj...kako nj rešm ta problem...čist sm že preč

hja nadaljevanje moje prejšnje štorije... me ženske pa ponavad mislimo da lahk rešmo vsak problem... eee pa ga ne mormo... kakšne stvari se pač ne da rešit... še posebej če zadevajo moški... če se on noče s tabo pogovarjat in če ti hočeš nek zaključek potem ti preostane samo to, da ga počakaš pred službo/domom in ga pač prisiliš da se pogovori s tabo... kaj več pač težko nardiš

[evagirl]

Ja je res otrok je njegov,valda da si je sam kriv in tud prevzema odgovornost.Sam da ti zveš da boš mel oziroma da maš tamauga ko se že rodi...too much.Ma ja...sm si hotla sm dušo olajšat,ma očitno ne gre...

[Bluegirl]

Jaz sem cisto in popolnoma down.

1 fakin leto, pa se nisem prebolela...Ko vem, da njega enako boli, ko vem, da ne morem biti z njim.
Uh najrajsi bi da me ni. Me je ze prijelo, da namesto, da grem na morje, vzamem dopust in grem psihijatru.

In to jaz, ki sem se norcevala iz nesrecne ljubezni, ces, da to ne more obstajati...

A se sploh lahko preboli 7 let zveze, ki je imela zvoje highe in downe kot vsaka zveza, pa je bila koncana v casu enega downa?

[D-D]

Uf, je težko ampak gre, ...
sam nevem zakaj nista skupi, če je obema hudo?

[punchka]

Želim si iti v družbo,vendar se tam ne morem sprostiti.

js pa ravno obratno...nazadne ko sem prebolevala tipa (to je blo 1 mesec nazaj in je blo podobno kot pri teb...js sm stvari vzela mal preveč zares on pa malo preveč za hec ) ko se je končalo sem bla čisto na tleh, edina stvar ki me je držala pokonci so pa bli prav prijatelji...pa žuri...pa pjačka takrat priznam da sem kar mal pretiravala z alkoholom, ampak sem mela občutek da se bom samo tko lahko potolažla...to meji že na kronični alkoholizem,vem v tistem času sem bila v glavnem ful veliko zunaj in sem počasi nehala misliti nanj...čeprav ne vem kako bo ko ga bom spet vidla (zdaj je namreč v tujini...na srečo), ampak zdi se mi da sem ga pozabla... UPAM da sem ga (v enem mescu )
tko da pomojem vsak drugače doživla to in se mora tud vsak na drug način spoprijet s pozablanjem...zdaj malo probaj kako se najlažje zamotiš, za drugič boš pa že vedla kako in kaj

[Bluegirl]

Uf, je težko ampak gre, ...
sam nevem zakaj nista skupi, če je obema hudo?

Eh, dolga zgodba, dve drzavi...

Zdaj sem postala cisto obupana, po oni stani ne bi vec rada, da me takoboli, po drugi strani pa ga nocem prebolet, ker mi je bilo tako lepo z njim.

MOgoce pa njemu sploh ni hudo in ze ima punco itd, pa me vlece za nos.

Ne upam si ga prebolet, ker se bojim, da ga bom pozabila.

Smotana pa sem, da groza .

[zlomljena srčica]

Pred mesecem dni sem končala tri mesece trajajočo zvezo z mojim fantom,ki sem ga zares ljubila,on pa mene ne,in zato sma šla narazen.Po koncu te zveze imam občutek da sem v depresiji,nonstop sem osamljena,nimam volje do ničesar,spremenil se je moj pogled na svet,odsotna sem,nemotivirana,noro hiro menjavam čustva...in kaj je čudno,nisem niti za trenutek pasivno razpoložena.V meni se dogajajo neke čudne stvari.!

ta recital pa je kot da bi ga nekdo oz ti napisala namesto mene.... čisto isto se dogaja meni in prav tako pred 3 meseci sem šla narazen z fantom, ki sem ga prav tako noro ljubila on pa mene ne,...

zato ti ne vem svetovati prav ničesar, ker se sama počutim še vedno isto kot ti...
vedi da nisi sama
lp

[Bluegirl]

:knuddel: punce.

Bomo pa ze prezivele te smotane dede .

Ceprav se meni vec ne da .

[bejby]

Hudo je sploh pa če si ga res ljubila.Samo tolaži se z druge strani.Mogoče pa je bolje tako, da sta šla zdaj narazen.Verjemi, če bi še dlje časa ostala skupaj bi ti blo še bolj hudo. Tak da...verjamem da ni lahko.samo to je človeško in velika večina doživi to.Ni edini in tvoje življenje se nadaljuje.Ozri se okrog sebe, čez čas boš spoznala, da svet ni tak temen kot se ti zdi zdaj.

[miška21]

Čas prebolevanja je relativen, povem pa ti, da je odvisen od posameznika. Jest sem bla z nekom 3 leta, po slabem mesecu sem vidla, kolk mi je boljš brez njega. Najdt morš pozitivne stvari v tem; sigurno nista bla za skup in ni bil pravi, če se je tako končalo - saj veš, najprej moraš spoznati nekaj napačnih, da potem prepoznaš pravega. Glavo pokonci, pa nasmeh na obraz, ker...s časom se vse spremeni, preboli. In takrat bo prišel nekdo, ki te bo ljubil, kot boš ti ljubila njega. Do takrat pa uživaj samsko življenje, pojdi ven, druži se z ljudmi, počni, kar te veseli...in svet bo lepši. Želim ti, da bi čimprej prebolela, verjamem, da lohk sama narediš veliko za to, ne pusti žalosti, da te prevzame, pa bo.

[Brinca]

Klin se s klinom zbija
Hi, hi

[sonč|ka]

Jaz se tut prebolevam...ker je sošolec je to še tolko težje..pa še ven hodima z isto družbo..in je ful bad, ko pol on druge osvaja pred mojimi očmi..ni prijetno..ampak vsaj tako mi, da vedet, da res nikoli ne boma več skupaj..

Nevem kdaj ga bom prebolela...poskusila sem s tem, da sem se ga izogibala..da sem se manj pogovarjala z njim..da nekajkrat nisem šla z našo družbo ven ampak ni pomagalo..še bolj me je zanimalo kaj počne v tistem trenutku..

Vem, da ga bom prebolela..in da mi bo eno jutro popolnoma vseeno, če ga bom v šoli videla ali ne..življenje je prekratko, da bi se sekirala zaradi nekoga, ki me ni vreden. Prepričana sem, da me nekje čaka nekdo, ki me bo imel tako rad, kot si zaslužim. Treba je uživat vsak dan in mislit pozitivno. Tudi samsko življenje ni slabo, je zelo dobro, da spoznaš samega sebe in se naučiš uživat sam s sabo.

Pa veliko sreče vsem, ki ste v fazi prebolevanja tako kot jaz!

[punchka]

Jaz se tut prebolevam...ker je sošolec je to še tolko težje..pa še ven hodima z isto družbo..

boga...grozn mora bit če je tip tvoj sošolec

js sem pa zdaj ratala ful zmedena.......enega tipa sem mislna da sem pozabla, zdaj sem ga pa vidla pa nisem več tko prepričana pa sploh nisva bila nikol skupaj!! ni mi jasno kako sem se lahko tko zatrapala v tipa, s katerim sploh NIKOL nisva nič mela...res sem psihopat.
zdaj mam pa že od petka privide njegovga obraza, ko me je peljal domov iz enga lokala in potem ko sem šla ven mi je namenil tak grozen pogled...kot da bi nekaj zameru...ne vem kaj, najbrš je moglo bit kaj v zvezi z enim pogovorom po telefonu, ko sem bla žiučna in sem govorila ene nesmisle...sam to bi lahko razumel glede na to da je vedu da mi je hud...ne vem zakaj bi mi to zameril?
u glavnem od petka mislim vsako minuto samo na njega. ne vem kako naj si ga zbijem iz glave????!!!!

mate kak nasvet al pa spodbudno besedo za mene?

[MUMI]

Jaz pa nebom dolgovezila. Po 3 letih sva se razšla (omrežila ga je druga, bil je za in ona je potem zanosila). Zame se je svet resnično podrl.

Rane je zacelil čas.

[punciak]

mi2 sva še razšla pred 1 mescom....zarad bedarije...mah nevem verjetno sva bla preveč trmasta oba.sam to je tko tok bedno.usakič k zazvoni telefon mislm, da je on...no ja upam da res velja to, da čas zaceli use rane... oziroma a kera verjame v usodo in se pol tolaž s tistim: ja sej če sva si pa usujena bova pa že skupi pršla??