Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[emanuela]

Otrok je otrok. In upam, da se zavedaš, da če je neka punca sposobna furati več let nek odnos, ki ji ne paše, ampak ji je dovolj dober, da ostaja v njem, potem je zagotovo več ni za primerjati z majhnimi, nedolžnimi otroci, ki jim je višek dneva izdelava zimskega kolaža ali ura na igralih Teh dveh kategorij niti slučajno ne primerjaj.
Ker da pa se bo vsako uporabnico zavijalo v vato, potem se zna zgoditi, da ne bo dobila iskrenega mnenja, ker navsezadnje kot odgovore podajamo svoja mnenja, izkušnje itn Učimo se celo življenje, ampak da se zgodi kakšna sprememba, bo pa potrebno malo več dela. In včasih kdo prav rabi brco v rit, da se mogoče začne vsaj malo zavedati, da to kar dela, ni prav za zdrav odnos do sebe.

[slovenc79]

prvo, tisto "naslajanje" sem bolj v jezi rekel, sem hitr spremenil, pač res ni naslajanja bilo.

ja, sam mal bi jo vseen mogli (v vato zavit) sej nimaš meje otrok/odrasel, ampak tudi vmes.. mislim da ni isto kako boš povedal to najstnici ki gre prvič skozi neki takega in sveta skor še ne pozna al pa eni 35letni ženski ki je vse doživela in se gre v to spuščat in dobro ve, kaj neki pomeni, komu kdaj zaupat..

te "brce v rit" je tko.. jo mora pač nastavit . nekomu ki ti je blizu in je ne more skrit boš lahko "dal" in mu vsilil neki pameti, na forumu kjer se pa odjav in mogoče nikol več ne pride gor če sliši neki kar mu ni všeč bo pa bolj težko..

[Ananhas]

Ne vem slovenc... včasih pa koga zbudi ravno realno povedano, da se zamisli in ne samo trepljanje po rami, kako je samo fant grdi ona pa boga...pri drugi varjanti oseba nikoli ne bo prevzela dela odgovornosti tudi sama (in pogledala kritično in objektivno na celotno situacijo), ampak bo v življenju vedno furala vlogo žrtve...


Hja, priznam, da se je mogoče malo težje preklopit pri svetovanju nazaj na nek najstniški nivo mišljenja in čustvovanja, če si že leta nad je kar razlika v mišljenju in dojemanju...

[yellow]

Ja zbrisala sem objave. Na forum sem prišla po pomoč. In ne nočem igrati žrtev ker vem da sem sama kriva da sem vse to dopustila. Vedev je da bo me vedno dobil nazaj tudi če me prevara. Neumna sem bila fejst. In še zdaj sem ker mi ne gre iz glave. Vsak večer se jokam. Učit se nemorem sploh in me je strah kako bo. Strah me je zdaj praznikov, ki bi jih mogla preživeti z njim. Pa jih bo ono z svojo novo ljubico. Jezna sem ker jo pred mano šinfa in govori grde stvari o njej. Potem pa se dobiva med vikendi z njo. Nevem kako ga naj prebolim. Je moja prva ljubezen in boli. Ponoči sanjam kako je z drugo. Pojem samo zatrk ( jogurt ) in potem ko pridem domov če je kaj toplega pa še to čisto malo ker mi gre na bruhanje.

Kako naj si v mislih uredim vse skupaj da nisma več skupaj in da naj ga pozabim? mi lahko prosim pomagate? Jaz mislim skos na njega razen ko sem s prijateljico ki me spravi v boljšo voljo. Ampak s prijateljico nemorem biti cel dan ker ima tudi ona svoje obveznosti. Mama se trudi da me zamoti in grema danes nakupovat darila, jutri v knjižnico da si sposodim kakšno knjigo. Zopet se bom začela ukvarjati s športom. Kaj še naj? Hočem ga samo izbiti iz svoje glave, ker vem da ni prav da po vsem tem mislim na njega.

Pa prosim brez nekih nesramnih odgovorov. Stara sem 18 let in nimam nič izkušenj v ljubezni. Hvala v naprej.

[Tearjerker]

@yellow: stara si 18 let in to je tvoj prvi razhod, zato je čist normalno da čutiš, kar čutiš. Spoznala si, da je ta tip res gnida od človeka - ne samo zato, ker je tebi naredil to kar je naredil, ampak ker dela očitno to dalje. Čeprav si sama tudi kriva, da se je stvar razvlekla do razsežnosti, do katerih se je (kar si tudi priznala), to nikakor ni opravičilo za njegova ravnanja. Očitno gre za enega človeka, ki se bo okoristil od kogarkoli, kadarkoli, mu bodo okoliščine to dopuščale. Zato se na tej točki ustavi in se vprašaj: bi rada imela takšnega človeka za prijatelja? Bi ga imela sploh v svoji bližini? Sicer vsak ve najbolj zase, ampak meni tak tip ljudi ne odgovarja in ne glede na preteklost, jih nočem v svoji bližini.

Prijateljstvo z bivšimi zna bit spolzek teren. Prvič, v tvojem primeru, ker očitno nisi niti blizu tega da bi celotno zadevo prebolela in vsaj malo odmislila, če ne že pozabila, drugič pa že zaradi zgoraj omenjene zadeve: ta človek si prijateljev ne zasluži.

Za prebolevanje ni ekspres recepta, to je pač eno obdobje, ki ga moraš pregurat. Je pa kot vožnja po neznani poti. Prvič se ti zdi dolga, neznana, ovinki pa taki, da misliš da boš komaj sfural. Drugič, kot ti je že znana, se bolj gladko pelješ. Tako je tudi tu. Če ti pomaga jokat, pisat pesmi, nakupovat, žurat.... Počni to. Šport je super ideja, zbirsti misli, da ti nekaj za ukvarjat se. Če ti čas & denar omogočata še kakšno aktivnost, ki bi ti po možnosti nudila še, da najdeš delček sebe (npr. joga), je tudi več kot super.

Že to, da si se odločila da ne boš po Wertherjevo svetobolno objokavala celotne zadeve je . Eni/ene še tega ne premorejo in se raje zaprejo in cmizdijo v nedogled.

Za tvoje dobro in lažje prebolevanje ti pa tudi jaz svetujem, da tega tipa izbrišeš iz svojega življenja, kolikor se le da. Če res res ne gre drugače in ti je edina šansa za bit na maturantskem plesu in ti maturanski ogromno pomeni, zdrži z njim, ampak drži distanco. Plesne in to je to. Imej ves čas v mislih, da si z njim zaključila in tudi če se ti bo ''srce ogrelo'' ob misli na lepe čase, ki si jih preživela z njim, se vsakič spomni na ''nelepe'' dogodke, ki so vaju privedli da sta tu, kjer sta.

[Led Zeppelin]

yellow, iz lastnih izkušenj ti povem, da se samo premikaj.

Če obstaneš je samo še huje, čim hitreje delaj odločitve...skenslaj ga, vzemi vse stvari na kup ki te povezujejo in jih zakuri.

Z bivšimi ne moreš biti prijatelj, ne mešaj sedanjosti s preteklostjo.

[katy.]

Z bivšim ne moreš bit prijatelj? Haha. A res?

[emanuela]

Kako dolgo pa sta bila skupaj?
Tudi jaz sem z bivšim prijateljica (če šteje, skupaj sva bila, ko sem bila stara 15 let) in nama vse štima. Jaz sem spoznala njegove punce, skupaj greva ven, na kosila, izlete in isto, nimava nič, zaupava pa si veliko.

[Tearjerker]

Jap, se strinjam s predhodnicama. Je pa veliko odvisno od tega, zakaj je prišlo do razhoda zveze in da sta oba prebolela zadevo. Ne vem zakaj bi šlo tukaj za mešanje preteklosti in sedanjosti - če uspeš kar je bilo pospravit lično na podstrešje, greš lepo naprej.

Meni je že v osnovi pomembno da mi je partner tudi dober prijatelj in v kolikor ni na nobeni od strani zamer ali oklepanja iluzije o ponovnemu vstopu v zvezo, se lahko prijateljstvo nadaljuje.

Seveda v tehle primerih, ki pridejo na forum, ko je vse še ful sveže in boleče in se oklepajo nekega upanja, je zgodba drugačna. V takem primeru je res najbolje stvar izbrisat kolikor se da. Ampak posploševat na podlagi teh primerov, pa res nima smisla.

Jaz sem vesela, da sem iz pretekle zveze ohranila dobrega prijatelja. Še vedno imava iste stvari skupne, kot sva jih imela na začetku (in zaradi katerih sva začela) in ne vidim smisla, da se z njim ne bi pogovarjala, šla na kavo, kosilo, kino, koncert. Ampak sva pa zadevo temeljito predebatirala, tako da sva si oba na jasnem, kje sva.

[terezijO]

se popolnoma strinjam. Mnogi sicer pravijo, da ne moreš ostati prijatelj. Ampak, če si bil pravzprav že prijatelj v času veze, kar se izredno velikokrat zgodi, potem si lahko tudi kasneje. Morda ne takoj naslednji dan, ko je konec in ko si oba priznata, da je tako in da čutita enako, takrat namreč izgubiš partnerja, ampak kasneje pa že lahko. Kako dolgo je to, da kasneje lahko postaneta prijatelja, pa je odvisno od obeh, da se sprijaznita z dejstvom, da sta si zelo podobna a hkrati tako različna, da nista za skupaj.
Jasno, samo če se spoštujeta, če se zganjajo traparije prej, pa nikakor

yellow samo ne se spravit v posteljo in gledat TV in se smilit sami sebi. Pejdi na pijačo, beri članke na to temo, pokliči ljudi, ki jih prej nisi, pa bo veliko bolje. Samo ne razmišljaj ves čas o tem

[TLDR]

Z bivšim ne moreš bit prijatelj? Haha. A res?
Jaz in moj bivši sma najboljša prijatelja, pride me iskat ko sem pijana, spravi me domov, pelje še moje kolegice, vse mu povem in on meni in niti ko sma oba vlita al pa ne vem ekstremno potrebna se niti poljubima ne. Ko sma bolana skrbima drug za drugega in vsi tipi s katerimi se dobivam morajo njega spoznat in obratno, ker mi je res njegovo mnenje izredno pomembno.
Vem, da ko se bom poročila bo on moja priča, ker je krasen človek in ga mam rada kot brata.

pa ti si dejtala čisto beto. brez atrakcije, dolgočasen sex , ta tip ti je bil samo emocionalna hrana.

[Zvoncica]

Jaz ne verjamem v prijateljstvo z bivšimi. Najrajši jih zbrišem iz življenja hehe. Mislim sej sem čisto vesela, ko jih kje srečam, ampak kličemo se pa ne, ali da bi se dobivali na kavah.

Se mi zdi, da na začetku ni pametno biti prijatelj, ker ponavadi vsaj en še kaj čuti, pol sčasoma pa izgubiš željo, da bi človeka videl ali slišal. Pač imel si življenje brez te osebe in potem ga imaš spet.

Meni je pri prebolevanju najbolj pomagalo, da sem si napisala spisek, kaj vse me je motilo. In da sem se vsakič spomnila na to, ko sem človeka pogrešala. Pa čas RES celi vse rane

[TLDR]

^
kaj pa una fora, ko si samska, pa se ti zalušta en dober f.uk in hkrati nočeš povišat števca za ena?Pokličeš kakega bivšega?

[emanuela]

Pa se ti zdi, da je ženskam res tak problem, če se števec poviša za ena? Saj povprečje niso neke velike številke, kolikor vem.

[TLDR]

^tam eden, drugje eden pa hitro zmanjka prstov, v najslabšem primeru tudi tistih na nogah...
me pa zanima kaj je zate povprečje?Ustreli..