Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[Miss N.]

nič kaj zavidljiv položaj spice girl, vendar kot si napisala moreš mislit nase in na tamalo...

vsekakor je tukej taščica, ki bi rada še naprej bila prva oseba v življenju svojega sinčka (edinček?) in on, ki se ni sposoben odlepit od mamice in se posvetit svoji novi družini...

po mojem mnenju dokler on ne bo razčistil sam sabo in se odločil, čemu bo dal prioriteto, nimaš ti kej nrdit...vsekakor pa mu ne na noben način omejevat stikov s hčerko...lahko pa mu na nek način poveš za določene dogodke, ki jih je zamudil, ker ga ni zraven, ker tej otročki vsak dan pogruntajo kaj novega in se česa novega naučijo in seveda želijo to deliti s svetom...

glede stanovanja...glede na to da poznam, samo eno plat zgodbe, vidim pa v vsemu napisanemu nek vzorec, verjetno ni tolko on hotel zaščitit svoje mame, kot je hotela ona sama sebe...

vsekakor navijam, da bi se vse čimbolje izšlo za vse vpletene

[spice girl]

Ja, vsi imate prav... to kar je naredil, je naredil pod pritiskom matere... Boli me, ker ni niti mal pomislila na prihodnost, če že ne na našo skupno, vsaj na hčerkino.
Jaz ne bi hotela, da bi stanovaanje napisal name, niti najmanj, ker nisem bila z njim zaradi denarja...če povem, da je njegova plača 650€ povem dovolj. Bi pa lahko napisal na hčerko. Sam pač ni smel.
Ni edinec, ima 10let mljašo sestro. Fora je v tem, da so njega vzgajali tako, kot da on ni nič, sestra in starši pa vse, da jih mora spoštovati kot ne vem boga...
Stike mu ne mislim omejit ali odvzet, zato sem šla že včeraj takoj zjutraj na socialno, da bi se stvar čimprej rešila. Je pa res, da od petka ni pokazal zanimanja za tamoali, razen v nedeljo, ko jo je hotel peljati k materi. In sem rekla ne, da naj bo z otrokom on ne pa njegova mati, še posebej ob dejstvu, da je ni videl od petka. Res je, da sem bila zelo užaljena, jezna in pod vplivom dogodkov.
Poleg tega ga ima mala rada in če je v njeno korist, sem pripravljena marsikaj požret.
Že tri dni sem živčna razvalina, na pol mrtva, nimam interesa do nobene stvari... Je res res zelo težko, še posebej, ker imam septembra še tri težke izpite za naredit...ne vem kako bo

[Anjeske]

Nezavidljivo Kar obrača se mi, kadar berem, kakšne tašče imajo nekatere.

Držim pesti, da bi se tvoja situacija uredila v dobro tebe in tvoje hčerke. Starejši ljudje pravijo, da kjer bog zapre vrata, odpre okno. Skratka, tudi če je trenutno vse videti grozno slabo, sem prepričana, da ti bo življenje ponudilo dobre stvari. Držim pesti!

[haley]

Evo punce... Sedaj sem tudi jaz na tem... Po 6 letih spet samska. In boli. Boli, ker me on ne želi več za punco in boli, ker ne morem nič naredit za to, da bi bilo drugače. Po drugi strani pa skušam gledati pozitivno naprej in mi ni žal za sekundo teh šestih let.

Se pa sprašujem... Kje bom zdaj koga spoznala... Vsa skupna družba bo verjetno ostala njemu, jaz pa niti pod razno nočem sama doma čepet. Ah, te stvari so ful lažje, ko si mlajši, še na faksu...

Vem kako ti je, ker sem tudi jaz nekaj zelo podobnega dala čez.

Lepo to, da nočeš čepet samo doma in se smilit sama sebi. No pa tudi če pride kakšen tak trenutek, da se moraš zjokat, naj te ne bo sram, ampak se zjokaj, ker vsaj po tem se jaz lažje počutim.
Seveda pa druženje zelo pomaga. Zagotovo imaš tudi kakšne svoje prijatelje. Imaš pa tudi mamo, sestrično, mogoče kakšno kolegico, s katero se že dolgo nista slišali pa jo sedaj povabiš na kavo, pa mogoče obnovita stike... Meni je družba v takih trenutkih res zelo pomagala.

[*Abby**]

spice girl: Oh, povsem razumem, kako ti je, ker imam taščo, na las podobno tvoji, s to razliko, da je moj fant malo mlajši, jaz pa malo bolj odločna in sem ga nekako potisnila v to, da je začel odnos s svojo mamo razčiščevat. In seveda nimava otroka. Sploh si ne morem misliti, kako ti je hudo, predvidevam, da poskušaš večji del krivde prenesti na taščo, vsaj jaz sem to počela lep čas. Ampak če se želiš premakniti naprej (mlada si, gotovo se bo uredilo tako, da boš srečna, ne obupuj, čeprav je grozno, si mislim), boš morala začet iskat krivdo v bivšem partnerju. On je odrasla oseba in čeprav je težko se izviti iz primeža čustvenega izsiljevanja staršev (vem tudi iz svoje izkušnje), je to treba narediti, drugače pač kaže, da je vajin odnos in celo njegov otrok zanj manj močen vpliv kot mamica in njegove otroške frustracije. Predvidevam, da je kakšno leto starejši ali vsaj 25? Ni več otrok, vede se pa natančno tako. On in samo on je odgovoren za to stanje, to moraš imeti pred očmi. Ne jezi se na taščo (grozna oseba, vsekakor), on je tisti, v katerega moraš upreti svojo jezo in razočaranja, on je uničil družino in on vama s hčerko in pokazal ljubezni, ki bi vama jo moral. Ne ščiti ga, ker ti bo tako samo težje. Vem, da ga imaš gotovo zelo rada, ampak kot praviš; hčerka je zdaj najpomembnejša, takoj za njo pa ti sama. In on, takšen kot je, če ne naredi česa res radikalnega (pusti stanovanje mami in izrazi iskreno obžalovanje, gre živet k tvojim domov, išče s teboj stanovanje v najemu ... nekaj v tej smeri pač, da se povsem(!) loči od mame), potem nimaš z njim nikakršne prihodnosti. In to veš. Res držim pesti, da se vse čim bolje razplete, predvsem pa, da bi imela kar se da veliko moči, da vse to preneseš. Vem, da je res obupno in da moraš biti grozno potrta. Poskusi imeti pred očmi to, kar si sama zapisala: mlada si in pred teboj je lahko še lepo, polno, celo življenje. Takšnega psihičnega nasilja ne potrebuješ in je grozno dekonstruktivno za otročka. Vse bo okej, zdrži.

[spice girl]

Abby... točno tako je kot si napisala in tako mi govorijo tudi moji starši, stari starši in vsi ki vedo- ji je res ful mal.
Sicer pa ima 30 let... in tudi jaz sem poskušala, da bi se odcepil, pa ne gre in ne gre....Še vedno trdi da so mu starši takrat pomagali do stanovanja (kar ni res, ker so vzeli 10 000€ kredita več kot je bilo stanovanje, da si je sebi prenovila del njenega stanovanja) in da je njegova dolžnost da tako ravna.
Nima niti smisla pravit, ker ne premaknem niti najmanjšega kamenčka.

Radikalne stvari pa ga ne zanimajo... je povedal.

Hvala še enkrat

[*Abby**]

Glej, moj fant je star zdaj 22 let, živel je samo z mamo, oče dela v tujini. Ona ga je manipulirala, nadzirala in se do njega vedla kot do svoje lastnine, ki je dolžna skrbeti za njeno čustveno ugodje (moral je privzeti funkcijo njenega moža) vse fantovo življenje. In ja, je bilo težko zanj to sploh razumet in videt in potem kaj naredit, ampak je naredil nekaj.

Očitno tvoj bivši partner tega ni pripravljen in to je njegova krivda. Očitno mu otrok in ti (po vsem tem času), ne pomenita dovolj, da bi bil tega sposoben, oziroma mu najhujše stiske ne predstavlja izguba tebe in hčerke. In nimam besed za nekoga takega, to je resnično nedopustno.

Mi je strašno hudo zate, ampak resno; mlada punca si, očitno študiraš, si dovolj odločna in samozavestna in nobenega razloga ni, da bi ne mogla biti srečna v življenju. Poskusi čim več delati na tem, da boš sposobna diplomatskega odnosa z bivšim partnerjem, toliko pač, da bo dobro za otroka, to je pa tudi daleč največ, kar lahko narediš.

Kdaj sta pa končala? Mislim - koliko časa je od tega? Kje zdaj živiš in kako je on reagiral na tvoj odhod? Kaj pa glede skrbništva za deklico?

[spice girl]

Najin odnos se je po mesecu dni od rojstva hčerke začel spreminjat. Tarkat mu je začela polnit glavo...enkrat lani sem prišla za cel mesec nazaj k mojim staršem, ker je naredila sceno v stanovanju...praktično vsak mesec je bilo kaj- z njene strani.
Pol v petek sem to zvedela in mi je res ubilo. Tako da sem ga postavila pred dejstvo in mi je druge stvari metal gor, sam tega ni pojasnil. Tako da sem vzela najnujnejše in prišla k staršem. Včeraj sem šla na socialno in so mi rekli, da naju bodo povabili oba skupaj, da se vidi, kaj se da naredit. Kako je reagiral ti ne znam povedat...najprej mu je bilo vseeno, pol ko pa je videl, da resno mislim, je najprej želel prikazat, da ga hočem pustiti ker ga nimam rada, pol da imam drugega, zdaj mi pošilja sms-e kolk me ima red....mislim, da se je dobesedno posral, ko sem šla na socialno.
Zaenkrat trdi, da ne bo proti temu, da mala ostane pri meni, da pa bi rad imel stike z njo- temu ne oporekam, ker vem, da ga ima in je tudi prav, da ima stike z njim

[Maychy]

haley, hvala za vzpodbudne besede. Zelo veliko mi pomenijo. Res bom naredila tako, kot si rekla in poklicala koga iz preteklosti, čeprav grem sama sebi na živce, ker sem si vedno rekla, da ne bom vseh zanemarila, ko bom imela fanta in jih pol klicala nazaj, ko bo konec. Ampak na žalost se je ravno to po večini zgodilo. Smo ravno v letih, ko so vsi poparčkani in začenjajo družine in me je ful strah, da bodo vsi našli nekoga, jaz pa ostanem sama.

spice girl: drži se in ne daj se!

[somebody]

Smo ravno v letih, ko so vsi poparčkani in začenjajo družine in me je ful strah, da bodo vsi našli nekoga, jaz pa ostanem sama.

to sem tudi jaz mislila! ampak ni res... včasih imaš samo družbo, ko so večinoma poparčkani, kar pa še ne pomeni, da so vsi ljudje tvoje starosti zasedeni. ne vem sicer, koliko si stara, ampak poznam kar nekaj ljudi starih 28, 29 let, ki so samski (pa sploh niso samski zato, ker bi bili "slab material" ). samo malo se je potrebno ozreti naokoli, si najti novo družbo in bo! been there, done that

spice girl: prav je, da si to naredila. s tem, ko misliš nase, je to dobro tudi za otroka. tvoja hčerkica si zasluži srečno mamo ne obupaj!

[haley]

Maychy: Tudi pri meni se počasi vsi parčajo, si ustvarjajo skupni dom, imajo otroke... Ampak menim, da bi si tudi taka kolegica, ki že ima družino morala vzeti čas za svoje prijatelje, ne pa biti samo doma.
Res skušaj vzpostaviti stik z ljudmi iz preteklosti. Ali pa najdi nova poznanstva - s kakšnimi sosedi, sodelavci... Sej dvomim, da boš zdej v fazi prebolevanja iskala koga novega za zvezo, zato sedaj naprej probat čim bolj uživat in se z nečim zaposlit. Druži se, športaj, preberi kakšno dobro knjigo, najdi kakšno aktivnost, ki te veseli...

[Maychy]

Tudi to je možno ja... Ko si v paru ti verjetno bolj ustreza družba drugih parov. Sedaj bom pa verjetno bolj opazila samske ljudi. Upam vsaj Zasedeni prijatelji si tudi vzamejo čas... enkrat na teden za kavo, kar je sicer krasno, ampak s fantom sva bila ponavadi skupaj cel vikend, pa še kak dan med tednom. To je pa izjemno veliko kavic in toliko časa nihče nima. Saj verjetno bom čez kak teden že drugače razmišljala. Trenutno sem še na dopustu in imam časa čez glavo, potem je pa tako.

Sem se pa danes že odločila, da si bom res skušala čimbolj zapolniti čas. Vse to, kar ste napisale bo prišlo na vrsto.

[Dioniz]

na koncu bote še začele verjet moji teoriji iz one dolge in kontroverzne teme

[Sarissima]

.... Smo ravno v letih, ko so vsi poparčkani in začenjajo družine ....

Jooj, midva pa brez "parčkaste" družbe . Sami samski kolegi/kolegice....

Kakorkoli, definitivno ne boš ostala sama, ne skrbi . Vem da je klišejsko, ampak še so ribe v morju

[Dioniz]

<---- riba.