Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[lubenica56]

Zdrs.

[sirova štručka]

...

[lubenica56]

Ne, me pa ne bi presenetilo.

[ddevil.]

Mene včasih zanima.. A se tut tipi tko počutjo kot me? A tudi oni vsaj enkrat na dan pomislijo na nas in se počutijo grozno ker nas ni več? A se tudi oni uležejo v posteljo in zaspijo z solzami na licih? A tudi oni iščejo pomoč na forumih ker se jim zdi da sami ne morejo čez to? A si tudi oni mislijo, da boljše ne bojo našli???
Ker imam občutek da se to dogaja samo nam puncam in to ni fer! Tako sem bila prepričana da me ima rad iz vsega srca sedaj a nič iz tega. Pustil me je in pozabil name? nevem :'(

[slovenc79]

tudi se. meni se je že zgodilo da sem bil potrt zaradi tega.

[ddevil.]

Aja? Zanimivo...
brez zamere ker sem samo radovedna
kolko časa pa je trajala ta potrtost? pa kako je to zgledalo približno?
Ja sej verjetno obstajajo tipi k so bol pa mn občutljivi na te stvari ane. Ampak meni se zdi da majo punce več problemov pri tem? Nevem samo ugibam

[slovenc79]

sicer punce nisem nikol imel in nikol ni blo tok hudo ampak vseen, je bolel.

prvič v srednji, zaljubljen sem bil v sošolko ki je že imela tipa. vsa 4 leta sem samo njo gledal in si predstavljal in upal da bi bila skupaj. je vedla da mi je všeč, samo da tok čutim do nje pa najbrž ne.. ko je blo konc srednje je blo boljše.

drugič je blo pa mal hujše. spoznal sem prek interneta punco, ki sva si bila zelo všeč in se tud precej ujela. razen pač da je ona zaradi bivšega ki jo je prevaral ves čas dvomila v vse in bila zelo črnogleda. tud precej daleč je bla doma in sva se samo enkrat videla. sčasoma mi kar ni več zaupala, prepričana je bla da itak druge gledam tukaj in da jo hočem samo izkoristit in prizadet.. pa je pretrgala stike z mano. pa niti pomislil nisem da bi z drugo bil razen z njo..

no men se zdi da se tud velik tipom to dogaja, samo pač lažje pogoltnejo ker se bojijo da bi izpadli občutljivi. kao "pravi moški nikol ne joka" fora. in se nekak strinjam s tem. ne zato ker bi imel nek ponos zarad tega, ampak ker je enostavno lažje neki sprejet in prebolet kot kar naprej mislit na to. sem že dal čez hujše stvari kot da moraš punco pozabit. pač naredi te močnejšega in to je to

[haylee]

Mene včasih zanima.. A se tut tipi tko počutjo kot me?

Itak da. Jst poznam ene 3 primere, v katerih je tip dost težje prebolel zvezo kot punca - totalna depresija...

[*Abby**]

Tudi jaz poznam precej fantov, ki niso mogli preboleti svoje nekdanje punce in so dejansko imeli neke vrste depresivne epizode (niso več videli smisla, so mislili celo na samomor, nič jih ni več zanimalo nekaj časa ...) Celo tule v to temo je nekaj strani nazaj en fant pisal ves obupan ...

Te stvari so res odvisne od osebe do osebe, poznam tudi nekaj punc, ki sploh niso kazale znakov žalovanja in so rešile ''problem'' s pitjem in mnogimi novimi tipi.

[donna.]

Danes sem očitno po slabem letu prebolevanja končno le doživela razsvetljenstvo. Ko sem ju videla učiraj skupaj sem uvidela; srečen je z njo, njegovo novo ljubeznijo. In iskreno, vesela sem zanj. Dosegla sem točko sprijaznjenja, ko ne čutim več nič, le spokojnost in mir. Morem priznat, da so mi ta občutja neznana, ampak upam, da niso le začasna, ker resno,.. čas je, da grem tudi jaz naprej in pustim to najino zgodbo, ki je bla v mislih toliko časa z mano, za sabo..

[mala_mavrica]

Zdravo,
minilo je šest mesecev, odkar sem se potožila na forumu, o zvezi, o izkušnji, ki je trajala šest let, potem pa jo je zbrisal z drugo.
Danes sem imela nesrečno naključje, da ju od daleč vidim, kako sta srečno zaljubljena. Vtisi?
Samo eden. Ljudje bi morali s sabo nositi priporočila od bivših. Ha ha
Punca se mi smili, ker vem, da ji obljublja in laže kot meni, a on se mi smili še bolj, ker ga nihče noče spustiti na realna tla, da bi šel v samostan ali nekaj in pustil uboge naivne punce pri miru, namesto da jim kvari predstavo o resni zvezi.
Nisem še našla drugega človeka, želim si, da bi ga, da bi to pospešilo prebolevanje. Saj če je pri njem delovalo, da pri meni ne bi. Saj res - on me sploh nikdar ni imel rad in mu prebolevanje ni bilo potrebno. Samo nova lutka. Potemtakem,
vsekakor srčno verjamem reku, da ima palica dva konca, zdaj tepe enega, potem bo drugega.
Lp

[Filozof!]

Evo, pa da še jaz pristavim svoj lonček. Zadeva je že skoraj smešna!
Z nekim fantom sva bila skupaj kako leto, končala sva nekaj let nazaj. Prekinitev veze je bila grda, sva po koncu še nekaj bluzila, se na koncu še bolj sprla in od takrat naprej nisva govorila. Če sva se kdaj po naključju srečala, je bilo zelo neprijetno, komaj sva se pozdravila.
Problem je, da se mi zdi, da ga nikoli nisem zares prebolela. Zadnje čase (že dalj časa) mislim nanj, vedno bolj pogosto se pri ljudeh pozanimam, kako mu gre. Spomnim se večinoma le lepih stvari najine veze, po drugi strani pa me razhod še vedno grozno boli. Še vedno imam v glavi, da sva bila dober par in da sva se imela res rada, da je bil razhod le "splet nesrečnih okoliščin".

Joj, moja zmedena glava

[GymJunkie]

Mene včasih zanima.. A se tut tipi tko počutjo kot me? A tudi oni vsaj enkrat na dan pomislijo na nas in se počutijo grozno ker nas ni več? A se tudi oni uležejo v posteljo in zaspijo z solzami na licih? A tudi oni iščejo pomoč na forumih ker se jim zdi da sami ne morejo čez to? A si tudi oni mislijo, da boljše ne bojo našli???
Ker imam občutek da se to dogaja samo nam puncam in to ni fer! Tako sem bila prepričana da me ima rad iz vsega srca sedaj a nič iz tega. Pustil me je in pozabil name? nevem :'(

Vejremi, da je pri fantih enako... To ti pravim iz lastnih izkušenj.

[lisboneta]

Pozdravljeni,

tudi sama sem se znašla v situaciji, ko me je po 2 letih zapustil fant.. od najinega razhoda minevata 2 meseca..in še vedno so dnevi kot je današnji.. zapadem v neko čudno stanje, razmišljam, analiziram..ko sem začela brati forum, priznam, da mi je pomagalo..se mi zdi, da v moji okolici so vsi nekako srečni (vsaj delujejo tako), dvomim, da se komu še da poslušati o moji propadli zvezi oziroma niti sama nočem več toliko govoriti o tem in se opominjati na to kaj je bilo..ko prebiram forum, mi je saj malenkost lažje, ker vidim koliko nas je takšnih, ki moramo čez to..

Pristala sem na to, da ostaneva prijatelja.. ker sem mu tekom zveze postala nekako "samoumevna", tudi sedaj ni nič kaj drugače.. nisem dovolj močna, da bi ga skenslala iz lajf in šla naprej.. kar naprej čakam na nek namig, ko bom končno dojela, da me ima le še za rezervo.. dostikrat mi je rekel, da sem očitno lahko boljša prijateljica kot punca, ker sem s prijatelji baje imela boljši odnos.. tako da ja, on je že obrnil nov list, ni mu problem se dobiti z mano, poklicati, ko mu to pač sede.. js pa sprejemam vse te drobtinice, ker nekje globoko v sebi še vedno verjamem, da nama lahko uspe.. vem, še ena patetična duša edina stvar zaradi katere sem lahko jezna na njega, je, da me je zapustil, medtem ko tega sploh nism pričakovala..

Vmes sem se že super držala, zdaj v teh prazničnih dneh, pa spet čutim to neznansko bolečino, osamljenost.. zdi se mi, kot da mi nič ne pomaga, le spanje.. uf, je že malo lažje ko napišeš par vrstic..hehe.. Upam, da vas je čim manj v takšnem razpoloženju kot sem js.. tako da vamiskreno želim lepe praznike..

[*Sagitt*]

in tukaj je še ena samska duša ..
Očitno nas je kar veliko, ki smo izgubli našo sorodno dušo.

Prebolevanje... ko par mesecev mine in mislis da je mogoče res tisto za tabo in se ti spet začnejo po glavi plest vsi spomini ..
Zadni mesec se mi dogaja da ne mine dan, da nebi pomislila na njega. Tudi v sanjah mi ne da mira. Vsako večer se mi nekaj sanja o njem večina so to lepe stvari ...
Res težko je še posebaj zdaj v času praznikov. Spet sem sama.
Občano ga tudi srečam na kakšni zabavi veni. Saj ga niti pogledat nemorem. Hrbet obrnem vstran samo da ga ne vidim.
Res mi je hudo ampak takega kot je on ne želim niti najhuši sovražnici.
Mogoče bo mene še tudi sreča kdaj obiskala. In upam da 100x bolsa od njega.