Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[Tamala_mrha]

To dvoje sem pa tudi jaz opazila. Ne gre najbolj skupaj, da je pisala puncam sredi prebolevanja, kako je bila sama na istem, v bistvu pa ni bilo ravno tako.

[sarimari]

Človek lahko tako hitro preboli in si že poišče novega partnerja, preprosto zato, ker se nekatere veze končajo kar nekaj časa prej preden pride do dejanskega konca. Ljubezen se ohladi, par pa vztraja skupaj samo še iz navade, dokler končno enemu ne prekipi.
Sem pa komentirala post od sarimari zato, ker se mi je zdela melodramatična, ko pa očitno njeno prebolevanje ni bilo tako boleče in je tudi hitro prebolela (pa ni važno zaradi katerega razloga).

se strinajm z prvim odstavkom... z drugim pa ne... po čem sklepaš, da moje prebolevanje ni bilo tako hudo? nisi bila v moji koži tako, da tega ne moreš vedit. Res pa je da se človek sam odloči, koliko časa rabi oz. koliko časa bo pustiv, da bo hudo. jst sem pač po dveh mesecih rekla, da je bilo dovolj in da lahko dam komu drugemu šanso. Lahko bi pa tut to vlekla v celo večnost....

[*Lara*]

Jz sm v parih letih veze razvila precej močna čustva do bivšega fanta. Je bla pa zveza z njegoce strani prepojena z ljubosumjem, 1x prevaral..itd....ni prijetno v taki vezi. Ko sm z njim končala mi je bilo sicer res hudo, sploh ker je bil moj 1.resni fant, a se je zveza ohlajala že prej, predvsem zaradi vseh teh njegovih beadrij, ki so izhajale zarad ljubosumja...da ne govori o enkratnem varanju Novega fanta sm spoznala zelo hitro. Z njim sem že nekaj let, je vse kar bi si želela - luškan, pametn, zabaven, priden itd.

Mislim da si lahko po razpadli zvezi hitro najdeš novega. Ne vidim nič spornega v tem, samo PRAVI mora priti mimo. Jaz sem mela srečo in je prišel s svetlobno hitrostjo, nekateri pa pač rabijo več časa. Je pa vsekakor lažje it naprej, ko imaš spet nekoga ob sebi, s katerim ti je super...in se ukvarjaš z njim in ne s preteklostjo

[inaa]

Ampak mene je pa ravno v tem primeru strah situacije da bom vedno pri vseh stvareh primerjala...joooj on je pa imel ful smisel za humor, jooj on je pa takoj vedel kaj mislim, jooj on je pa vedu kaj mi nardit ko sem slabe volje...

Po eni strani si res zelim nekoga novga, po drugi si sploh ne predstavljam kako bom to lahko speljala, po tretji mi je pa hudo ob misli da ima on drugo js pa cist sama...zmedena (zdele k sm svoj zadnji odstavk prebrala)

[*Lara*]

Sej ravno to sm hotla povdart--> ko pride mimo PRAVI (to pomeni, da te bo nasmejal, da ti bo luškan...da ti bo tak kot si želiš), takrat ne boš več pogrešala bivšega. Ok, pač totalno izrezat iz spomina ga ne boš mogla...sam ti bo pa ok. Nikar pa se ne na silo zapletat s fanti, k ti niso ok. Če ti po parih mesecih ni z novim fantom ok, potem se ne silt. Brezveze je grat na to karto češ " sej ga bom vzljubila..sej mi bo ratal več" Ne, brezveze...

Kolk let pa sta bla z bivšim skupaj? ..in kolk časa sta zdaj narazen?

[inaa]

5 let skupaj, nekaj mesecev narazen (vse se je zgodil ravno decembra okoli praznikov )

vem vem ja...taprav...sej silm se ne, ampak sm že tko po naravi bolj razumski človek ne tolk čustven in pol namest da bi se prepustila razmišljam in meljem kako kaj, če bi, če ne bi, zakaj bi bla bla bla..

[HopeStar357]

se strinjam z Laro, da ko pride mimo tak fant, da ti spodnese tla pod nogami, se na bivsega tud spomnis ne vec vsaj ne na tak nacin, da bi ti blo zal. Pomislis mogoce edino v cem je ta "novi" boljsi. Js sm po prejsnji zvezi spoznala drugega fanta cez kak mesec, ceprav se potem ni obneslo, ker sem ugotovila, da je se vedno prezgodaj, pac ni bilo to ti. Kak mesec za tem sem pa zacela s fantom s katerim sem se zdaj

[Edinstvena]

okej.. tudi pri meni je ena dilemica... zakaj lahk onekoga pozabim v roku dveh mesecev, za nekom mu je pa hudo že 3 leta? in kako preprečit bivšemu, da se bo vedno znova pojavljal v mojem življenju in to vedno takrat ko se bom končno spet postavila na noge? damn.. zakaj morem bit tolk neumna pa si pri sebi vedno mislit da saj mogoče pa je sposoben normalnega, prijateljskega odnosa?! ko pa že sama vidim in vem da na koncu končam totalno na tleh, brez kančka samozavesti in samospoštovanja pa ga lahko 1000x izbrišem iz telefona, fb... on bo našel način (stopil v trgovini do mene, prišel ven iz avta ko bom po naključju stala pred/za njim na zapornicah, mi preko njegovih in mojih kolegov sporočal da me pozdravlja in da naj se mu kaj javim...) in jaz, neumna trapa... ma kaj neumna, idiotska trapa, mislim da je pa mogoče malo "odrasel"... ampak vedno znova dokaže da ni...

[neumnica123]

ejla. verjemi smo use preživele že kaj podobnega:) js sem sicer sveže vn iz slabe zveze ampak ga zelo zelo pogrešam in ga imam še vedno rada še najhujše pa je da ima že drugo in jaz to vem in neznosno boli... ampak usak dan sproti sedaj že mal bplje spim pa tudi tukaj na forumu ste mi punce zelo pomagale tako da bo vsak dan bolje...naslednjič ko pa ti kdo omeni da te bivši pozdravlja ali pristopi do tebe al karkoli...se pač ne zmeni zanj pejt mimo ko da nč ni praktično zignorirej ga:) če boš trdna in boš to vsakič nardila ko se bo pojavu ti bo scajtom nehu težit ker biuši je z razlogom to se verjetno use strinjamo:)

[inaa]

Mogoce si lahko poisces nove hobije, nekaj kar si si vedmo zelela pocet pa misi mogla in se bos potem zaposlila z drugacnimi stvarmi in mislimi in ti tut trkanje na okno tvojega avtomobila me bo vec prislo do zivega.

Sicer pa moras sama sebe u roke uzet pa si rect da je to to...da ne bos dopustila da ti nekdo skos sol na rane posipa!

[Leonessa]

zakaj lahk onekoga pozabim v roku dveh mesecev, za nekom mu je pa hudo že 3 leta? in kako preprečit bivšemu, da se bo vedno znova pojavljal v mojem življenju in to vedno takrat ko se bom končno spet postavila na noge?

Očitno se do zdaj še nisi zares postavila na noge, glede na to, da ti spodnese tla že samo, če ga kje srečaš. Dejstvo je, da obstaja en sam recept, zelo preprost, četudi si še vedno pod vplivom čustev, in to je, da resetiraš svoje misli, se zamotiš s stvarmi, ki te veselijo (v kolikor ves ta čas, odkar ti je zmešal glavo, nisi pozabila katere so te stvari ali osebe, ki te osrečujejo - če ne, jih spet najdi), začni delati spet na sebi in imej v mislih, da se bo nekega dne našel nekdo, katerega ti ne bo treba objokovati. Sicer ne vem zakaj sta se razšla, a to tako daleč niti ni pomembno v tej temi. Dovolj je, da vemo, da sta šla narazen in zapomni si, če greš enkrat narazen, to pomeni, da četudi bi spet kdaj prišla nazaj skupaj, ne bi bilo niti pol tako dobro kot na začetku, kar pa ni obetajoče, glede na to, da že do prvega razhoda očitno nista bila kompatibilna oz. ni bilo vse kot mora biti.

To velja za vse, ki ne morete narediti čustvenega in miselnega preskoka. Dlje ko analizirate, večjo škodo si delate in zapravljate čas, ker si čas prebolevanja samo podaljšujete. Dejansko si tega sploh ne želite, verjemite. Ko boste over ex-boyfriend, boste se samo nasmehnile času, ki ste ga namenile globinskemu razglabljanju. Razumljivo je, da si vzameš nek čas zase, pa če je to mesec dni ali dva meseca, kar pa seveda še vedno ne pomeni, da ta čas morate preživeti med štirimi stenami, izgledati kot depresija na dveh nogah ter pozabiti na vaše življenje, ki čaka, da se spomnete nanj in ga začnete živeti.
Na koncu vidiš, da več zvez kot jih imaš za sabo, lažje greš naprej in se čas prebolevanja skrajša, čas zveze (dve ali šest let) pa ni tako zelo relevanten in si kvečjemu samo srečen, da si prišel še do enega spoznanja, kar pa je na koncu pri vsej zgodbi edino pomembno.

[PlayLejdi]

Tudi sama bi bila vesela kakšnega nasveta, da bi mi bilo mogoče lažje...

namreč, pred slabimi tremi meseci sem spoznala fanta, ki je bil prijeten, sva se srečevala zunaj, in je ful bil vztrajen. je bil prijeten, ampak me ni zanimal...in sčasoma me je nekaj vleklo, da sva se začela družiti. šla sva v kino, in je bil zelo pozoren, nevsiljiv, res fant katerega si želi vsaka punca. prišel je tudi čas za prvi poljub, ampak jaz še vedno nisem začutila nič. poljubljanje je blo, vendar v meni hladnost, me je pa vedno znova vleklo, da sva se vsaki dan slišala in se tudi dobila večkrat. peljal me je v kino, na izlete, zelo različne stvari, kar se mi je zdelo zelo prijetno, da sva se lahko bolje spoznavala. vsakič mi je prinesel tudi kakšno majhno pozornost. še za novo leto sva bila skupaj. in je prišel dan, ko sve s kolegico šle k njemu domov se družit. on me je nenehno lupčkal, bilo mi je lepo, sam nisem bila zaljubljena. isto noč sva se obe s kolegico zaljubile v kolega in v njega...vsaka v svojega. od takrat naprej sva se midva odločila da bova postala par, in sva se vsaki dan videla, se dobivala pri njemu. družila sva se tudi z ostalimi njegovimi kolegi in pari. bila sva nora en na drugega, nonstop smsi, lepe besede, da se obožujeva, lupčki tak in drugače. hodili smo tudi skupaj na kosilo s kolegi. ker živi na svojem,je želel da hodim k njemu zvečer, da sva skupaj gledala filme in želel je tudi da prespim. poleg tega pa mi ni pustil, da bi prišla s svojim avtom, ampak je vedno hodil po mene. in tako je tudi naneslo, da mi je sam nabavil ščetko, rekel mi je da si naj prinesen pižamo, vzglavnik mi ni pasal in je rekel da bova kupila drugega. Želel je vsak dan da pridem k njemu, da sva skup. Zaspala sva vedno v objemu. Zdelo se je prelepo da bi bilo res. Skupni dopust sva načrtovala in smo tudi šli še z enim parom za vikend v dalmacijo.
Nakar je enkrat ko je šel smučat s kolegi, so tudi pili in se ni nič javil, ap sem mu poslala samo sms za lahko noč. In je odpisal čez nekaj časa, da je prej mel življenje, in ga tudi zdaj hoče imet. In mi ni blo jasno kaj je s tem mislil. Pa sva se naslednji dan slišala in je rekel, da tudi jaz naj živim še svoje življenje zraven itd. pa sem mu tudi pojasnila, da ga živim, saj živim s kolegicami, in smo vedno skupaj pa delamo različne stvari, zvečer pa sem pol bila z njim. In od takrat naprej se je stopnjevalo...čez dan sva se slišala dosti manj kot prej, vmes je bil hladen, zvečer ko sva se dobila, pa je bil spet ljubeči kot vedno prej. Jaz sem mu večkrat povedala, da ga mam rada, on meni ni. Rekel je da je zaljubljen in da se še zaljublja. Ok, sem pač razumela, da vsak izpove ljubezen, ko je na to pripravljen. Sčasoma je postal tak, da se mu ni dalo nič, da sva bila pri njemu, in je v mojem objemu se le cartal in vedno zaspal. Bil je tudi drugače občutljiv bolj, da če sem se kaj pohecala, je bil užaljen za bv. Zadnji teden sva se zvečer še vedno normalno dobivala, ljubila itd. čez dan je bil vsak dan bolj hladen. Ima sicer stresno službo. In potem je prišel petek, je bilo celi dan vse super, je bil še ful z mano, pošiljal spet poljubčke itd. v soboto pa je bil čisto izoliran že, v nedeljo sva se pa dobila in je rekel, da neve kaj mu je, zakaj mi ne more dajat to nazaj kaj jaz njemu. Da je pred več kot pol leta nehal s punco po 8 letih, in da nima zaupanja, da ga je strah, da neve kaj hoče. Sem ga še enkrat vprašala če je zaljubljen, pa je rekel da je, da sem v primerjavi z bivšo punco mu dala več v enem mesecu kot ona v letih. Pa da ve da sem najboljša, ampak trenutno da se ne najde. In je rekel da se slišiva, potem pa tišina dva dni. Pas em mu poslala sms, naj mi pove kaj je na stvari, pa je na drugi dan napisal, da ni sposoben trenutno meti rad in dajat to kar se od njega pričakuje, pa da mu je hudo, ker sem popolna, ampak trenutno je zmeden. In je vse moje stvari ki sem jih imela poslal po kolegu do mene. Ni mi jih mogel dati osebno, ne da bi se osebno še pogovorila zadnjič. In je minilo dva tedna, ko sva se videla na rojstnem dnevu. Se nisva nič menila, je iskal nekaj pozornost, ampak sem jaz uživala kolko se je pač dalo. Njegovi kolegi me imajo ful radi, en je zaplesal z mano, pa mi rekel da naj provociram, da on že ve zakaj. Vsi so bili ful prijazni do mene, še vmes mi kaj pišejo. In ko sva prišla skupaj, sem ga pozdravila in on mene nazaj pa me je še poljubil na čelo. Čez nekaj časa pa je prišel do mene me zalizal in polupčkal, pa sem ga vprašala kak je, pa je rekel da tak tak, da je spet neki v badu. Pol vmes se je nekaj hotel še pretepat. Kot da je res čisto zgubljen. Kolegi so rekli da ga takega ne poznajo, pa da si ni niti malo podoben. In sva se videla spet naslednji dan, pa se nisva pozdravila in nič...kolegi so me klicali tja, in se ful ukvarjali z mano.
Ne javi se nič drugače. Tišina je cel čas. V ponedeljek sem mu poslala sms, da ga pogrešam...ampak ni odpisal nič. V bistvu niti nisem pričakovala, želela sem le da ve, ker mi je bilo ful hudo. Poteka tretji teden, in jaz se ne morem sprijaznit, ker se je zgodilo kar iznenada. Mogoče je ranjen moj ego, ker me je tako zapustil, hrepenim po bližini in po tem kar sva imela, hrepenim tudi po njem. Premlevam dobre in slabe strani, vidin stvari ki mogoče res nebi klapale...po drugi strani pa spet kontra. Nevem kako se naj premaknem iz te točke, ker mi je vsaki dan hudo in se vsaki dan moram spopadat sama s sabo. Jok je na dnevnem seznamu. Stokrat sem si že rekla, da ni vredno, da mu bo še žal, pa da potem očitno nisva za skupaj ali nekaj. Kolegica njegova najboljša je rekla da mi garantira da nima druge, ampak da je taki, da je čisto zgubljen.
V bistvu to se je on tako odločil, jaz na to ne mroem vplivat. Nevem pa kako naj se pri sebi v glavi odločim, kako naj se sprijaznim in ga spustim od sebe, ter živim naprej. Trudim se, da se družim s kolegicami, da delam različne stvari, ampak v glavi se mi nonstop poraja misel na njega, na spomine itd.

[pika.poka]

PlayLady...še nekaj časa bo trajalo da ga "pozabiš", pa še takrat boš mislila na te spomine in lepe trenutke. Ker ti v bistvu niti zares ni jasno zakaj sta prekinila. Tip je zmeden, stalno govori v protislovjih, je srečen s tabo, a ni srečen s tabo, en dan te niti ne pogleda, drugi dan te ljupčka in pošilja ljubeče smse... tip sam neve kaj bi rad in zato se je umaknil. In seveda tebi morda ostaja tudi zaradi tega upanje, da pa nekaj mogoče bo.
Poskusi čim bolj živet, če kdaj pomisliš nanj, nič hudega. Enkrat ga boš pa že prebolela, ko se ti bo še več stvari dogajalo in boš spoznala kakšnega novega. V tem času ti pa želim, da se čimprej pobereš in na novo zadihaš. Nekaj lepega sta preživela skupaj in naj ti ostanejo lepi spomini za zmeraj, prišli pa bodo še novi z eno osebo, ki te bo zares zares imela rada in bosta uživala brez da se eden od vaju naveliča!
bodi mi dobro

[PlayLejdi]

PlayLady...še nekaj časa bo trajalo da ga "pozabiš", pa še takrat boš mislila na te spomine in lepe trenutke. Ker ti v bistvu niti zares ni jasno zakaj sta prekinila. Tip je zmeden, stalno govori v protislovjih, je srečen s tabo, a ni srečen s tabo, en dan te niti ne pogleda, drugi dan te ljupčka in pošilja ljubeče smse... tip sam neve kaj bi rad in zato se je umaknil. In seveda tebi morda ostaja tudi zaradi tega upanje, da pa nekaj mogoče bo.
Poskusi čim bolj živet, če kdaj pomisliš nanj, nič hudega. Enkrat ga boš pa že prebolela, ko se ti bo še več stvari dogajalo in boš spoznala kakšnega novega. V tem času ti pa želim, da se čimprej pobereš in na novo zadihaš. Nekaj lepega sta preživela skupaj in naj ti ostanejo lepi spomini za zmeraj, prišli pa bodo še novi z eno osebo, ki te bo zares zares imela rada in bosta uživala brez da se eden od vaju naveliča!
bodi mi dobro

saj v tem je ravno finta...ker se mi zdi da ne morem preboleti tega, da sva se tak razšla...sem ful užaljena, ker se je zgodilo nenadoma...niti mi ni dal priložnosti, da bi se razšla tak kot se spodobi, da bi se pogovorila...itak se nisva nič skregala ali kaj, da bi ble kake zamere. In pred dnevi sem videla da me je še odstranil s fbja. In v tem dobrem mesecu nisem nič naredila, nič mu rekla, nič napisala...nič od nič. Boli me razočaranje, da se tak obnaša, ker je drugače dober človek in vse to kar se dogaja je nepotrebno. Obnaša se kot da on ima problem in on preboleva najbolj, ne pa jaz, ko sem dejansko "žrtev". Zdi se mi, kot da sem obtičala, in ne morem naprej.

[mala_mavrica]

Lp:)
Tukaj je še ena izmed duš, ki so v fazi prebolevanja, a ker imam nešteto vprašanj, sama pa ne uspem najti odgovora, prav tako nisem še zmožna vsega pustiti pri miru, sem se odločila, da slišim še kakšno mnenje.
Zadeva je podobna ostalim, le, da vsak posameznik rabi nek pogled na vse skupaj nekoga drugega. Nekoga čisto tretjega. Vsi prijatelji mi seveda govorijo, naj grem naprej. To je vse.
Moja oziroma najina zgodba je trajala šest let (z vmesnimi premori), ko sva se že resno pogovorila, da bova skupaj in da ne bova šla več kar tako narazen, se je čez vikend odločil in se zaljubil v neko drugo. Star je 40 let, jaz 26.
Od njega sem ves čas pričakovala da se bo zresnil, ker mi je ves čas govoril, da si želi otroka z mano. Na drugi strani jaz, sem hotela, da se potrudi zame, da urediva hišo. On pa nič, tudi deščice ni premaknil. Ne rečem, da ni priden - povsod in vsem pomaga, le pri sebi doma, kot da ... Ne vem. In venomer je zahajal v gostilno, družba mu je izredno pomembna, a ironija je, da je bilo tu vmes veliko alkohola, ki ga je samo uničeval in manj časa za naju, kot da bi se me s tem izogibal. Po eni strani sanje o družini, po drugi, pa komaj kdaj čas za naju.
Potrpela sem vse, tudi njegovo obnašanje v družbi, ko sem bila zraven, dokler mu nisem povedala kako se počutim in da to boli in se je spremenil. Toliko je tega...
Vse kar bi rada je, da bi naredil hišo do konca, da bi si lahko ustvarila družino... A on je našel preprostejšo rešitev in se znova zaljubil, kjer bo zopet ponavljal svoje napake... Tudi sama nisem bila popolna, a če gledam z drugega zornega kota, mi je žal, da nisem pustila njega in šla z drugim. Nisem ga prevarala, niti ni vedel, da mi je bil nekdo drug všeč, ker sem iskala rešitev zase in on je možnost midva, z vsakim trenutkom zapravljal. Najbolj mi je žal šestih let, šest let pričakovanja, upanja, ljubezni. Dokler ne ostaneš sam in ugotoviš, da te nikdar ni imel zares rad in si izpadel največja budala in je to vse, kar ti je ostalo.
Težko mi je in ni mi vseeno za naju... A vem, da bo nekako treba iti naprej ... Za nasvet in kakšno mnenje tisočkrat HVALA.