Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

Pomoč iz čustvenih stisk.

Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine

Uporabniški avatar
babygirly*
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 255
Na forumu od: 27. 10. 2010

Neprebrana objavaNapisal/-a babygirly* » 19. Jul. 2011 12:40

floribunda napisal/-a:
just live and let go.


Najboljši nasvet ever.
Fear tries to convince you it's impossible, but fear ain't got nothing on Faith. Walk with trust, it'll work out.
Drobtinica
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 127
Na forumu od: 23. 6. 2006
Kraj: Malo tu, malo tam ....

Neprebrana objavaNapisal/-a Drobtinica » 19. Jul. 2011 12:49

Living it :flower:



:flehan: vesolju, da je naredilo, kar je naredilo. Pozabljeno je :jump:
sirova štručka
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 5990
Na forumu od: 9. 12. 2009

Neprebrana objavaNapisal/-a sirova štručka » 19. Jul. 2011 19:55

...
Zadnjič spremenil sirova štručka, dne 05. Dec. 2016 14:49, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
purple_rain
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7639
Na forumu od: 13. 2. 2006
Kraj: Lj

Neprebrana objavaNapisal/-a purple_rain » 19. Jul. 2011 20:12

Drobtinica napisal/-a:Pozabljeno je :jump:
Si pa hitra :D (glede na včerajšnje pisanje)..ajd, pa dobr zate, valda.
LadyBugy
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 6
Na forumu od: 22. 7. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a LadyBugy » 30. Jul. 2011 21:23

Tudi midva sva končala, čisto sem zgubljena in tako zelo boli :( :cry:

Počutim se čisto samo in sem totalno na tleh. Ali je normalno, da si v takih trenutkih depresiven? Da ne vidiš nič lepega, da ne ješ, da si želiš samo spati in prespati celo leto? :cry:
Uporabniški avatar
kikyca
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2628
Na forumu od: 17. 9. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a kikyca » 30. Jul. 2011 21:56

Ja, je normalno... recimo :) Ena od faz, ki jo bolj ali manj vsi damo skozi. Ampak s časom postane lažje, verjamem da bo pri tebi tudi tako. Samo čim več se skušaj zaposlit z drugimi stvarmi na tak način boš dala lažje vse skozi pa razmišljaj pozitivno.
Yada, yada, yada...
LadyBugy
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 6
Na forumu od: 22. 7. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a LadyBugy » 30. Jul. 2011 22:29

Hvala, Kikyca za odgovor! Ali ni tako, da, če se res zaposliš in ne misliš na to, da niti ne prebolevaš potem? Samo nekako maskiraš.

In kako naj razmišljam pozitivno? Če pa se je vse podrlo. Vedno sem bila mnenja, da če v težkih trenutkih lahko razmišljaš pozitivno, ti očitno ni tako zelo hudo :?

Ali je normalno, da si živčen, prestrašen? In da čez dan ne moreš funkcionirati, zvečer pa je lažje? Je komu to znano?
Uporabniški avatar
manculina*
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 127
Na forumu od: 26. 4. 2008

Neprebrana objavaNapisal/-a manculina* » 31. Jul. 2011 14:11

LadyBugy napisal/-a:Hvala, Kikyca za odgovor! Ali ni tako, da, če se res zaposliš in ne misliš na to, da niti ne prebolevaš potem? Samo nekako maskiraš.

In kako naj razmišljam pozitivno? Če pa se je vse podrlo. Vedno sem bila mnenja, da če v težkih trenutkih lahko razmišljaš pozitivno, ti očitno ni tako zelo hudo :?

Ali je normalno, da si živčen, prestrašen? In da čez dan ne moreš funkcionirati, zvečer pa je lažje? Je komu to znano?


Hmm, meni je bolj znano, da sm čez dan kar nekako ok. Sem v družbi, hodim ven, nekako se zamotim. Zvečer je pa kriza...
Uporabniški avatar
babygirly*
Komunikatorka
Komunikatorka
Prispevkov: 255
Na forumu od: 27. 10. 2010

Neprebrana objavaNapisal/-a babygirly* » 31. Jul. 2011 14:19

Meni je blo skos hudo, čez dan, zvečer.. In to par mescov. Dejansko sem mela tak občutek, kot da se je ves svet porušil in da se moram na novo iskati. Nič več ni melo smisla. Tak da, če sem js preživela, boš tudi ti. Malo je treba potrpet, čas pa pol nardi svoje in en dan se zbudiš, pa ugotoviš, da ne boli več, da ne misliš več veliko nanj in to je to.
Fear tries to convince you it's impossible, but fear ain't got nothing on Faith. Walk with trust, it'll work out.
Uporabniški avatar
kikyca
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2628
Na forumu od: 17. 9. 2006

Neprebrana objavaNapisal/-a kikyca » 31. Jul. 2011 14:38

Če gre za prvo ljubezen pol je še vse huje, z drugimi se mi zdi da vseeno ni tolk grozno kot pri prvem prebolavnju ali? Oz. je verjetno tud odvisno kolko časa si bil z nekom v zvezi. Tud jaz sem se počutila kot je babygirly* opisala samo, da je blo med vikendi še posebej huje ker ponavadi sma bla takrat največ skupaj. Ma ni res, da če se boš zaposlila, da samo prestavljaš prebolevanje... ampak mislim, da ti bo samo lažje ker mogoče ne boš nonstop mislila na njega. Okey saj v resnici ga boš verjetno imela še vedno večino časa v mislih ampak ti bo vseeno mogoče mal lažje.
Predlagam ti, da prebereš celo temo, boš mogoče našla kak nasvet zase... tud marsikatera od nas je jamrala že tukaj gor, zdaj pa drugim pišemo da bo bolje. Zdaj se sam na sebe osredotoči, delaj stvari ki si jih delala preden si bla s tem fantom, tisto kar imaš rada, zastavi si določene cilje in delaj na njih. Razmišljaj pozitivno, tud to se da... meni je pomagalo, da sem se vsaj za kanček bolje počutila. Priznam pa, da jaz osebno dokončno tipa prebolim dokler kakega drugega ne spoznam (in ja tud zdaj recimo, da še enga prebolevam). Ampak si pa sploh ne predstavljam več, da bi bla s prvim tipom s katerim sem bla ker sma si popolnoma različna, način življenja in vse kar je možno pa tud ko si z drugim kasneje mogoče vidiš kaj si prej zamujala.
Yada, yada, yada...
channelle.
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 7
Na forumu od: 24. 7. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a channelle. » 01. Avg. 2011 9:30

LadyBugy, trenutno sva že dve v tej situaciji :/ kdaj pa sta šla narazen?
Tud jaz nimam energije za nič, ne morem jesti, ne morem niti spati. Rada bi pozabila, pa ne morem. Se strinjam, da ko si v družbi malo pozabiš na vse skupaj, ker te zamotijo. Zvečer pa je spet hudo in vsi občutki, depresija privrejo na dan.
In tud jaz se sprašujem, če sem sploh normalna?! Ker sem drugače bolj nasmejana in sem redkokdaj slabe volje, sedaj pa mi ni jasno, kaj se dogaja z mano. Sploh se še nisem počutila tako povoženo. Imam filing, da se mi je svet podrl in da nič več nima smisla. In se čisto najdem tudi v tvojem opisu. In čeprav ti vsi govorijo, da bo boljše, ti nekako ne verjameš. Zdi se mi, da ta dan, ko se bom zbudila in ugotovila, da ne boli več, sploh ne bo prišel... :( Tudi pri tebi?
LadyBugy
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 6
Na forumu od: 22. 7. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a LadyBugy » 01. Avg. 2011 20:19

channelle, ja, je kar težko. Zelo sem na tleh, psihično. Pa tudi ne morem jest, jem šele, ko se pogovorim s kom in mi nekako vlije vsaj kanček upanja, potem je pa čez pol ure spet isto. Ne vidim rešitve in si samo želim, da bi dojel, kaj izgublja in bi bila ponovno skupaj. Ampak, morava biti močni in verjeti ostalim puncam, da čas celi rane, ker jih 100%, samo to obdobje je treba dati čez. Ko boš čisto na dnu, pokliči prijateljice, starše pa čeprav boš samo jokala. Predvsem pa si povej, da je normalno, da te boli in da če se ti joka boš jokala pa čeprav sredi množice ljudi, ne drži v sebi! Jaz se zjokam tudi 5x na dan..doma, v avtu, v službi, kjerkoli. Kaj čmo, če smo take nežne dušice, ki si želijo biti ljubljene :) Predvsem se pa prisili, da ješ! To je zelo pomembno! Zjokaj se na polno, potem pa si pripravi nekaj kar najraje ješ pa čeprav je to junkfood, samo da je nekaj! :wink: Držim pesti za naju, vse bo ok, boš videla!
channelle.
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 7
Na forumu od: 24. 7. 2011

Neprebrana objavaNapisal/-a channelle. » 01. Avg. 2011 21:37

Joj, si me kar potolažila. :) zjokam pa se, pomaga. In tud sama sem ista, da kar nekaj sanjam, da se bo mogoče vrnil, ker bo dojel, kaj je izgubil. Pa s tem sama sebe slepim. :(
No ampak ja, bodiva optimistični in se bo vse dobro izteklo (upam). In tudi jaz zate držim pesti in vso srečo. Sicer pa jaz vedno pravim, da se vse zgodi z razlogom. :)
Uporabniški avatar
emanuela
Cosmo moderatorka
Cosmo moderatorka
Prispevkov: 7105
Na forumu od: 28. 7. 2005

Neprebrana objavaNapisal/-a emanuela » 01. Avg. 2011 21:41

Pa še imam sama eno vprašanje...sestra ima za sabo prvo resno zvezo, ki je trajala dve leti. Sama že dolgo vem, da je tip idiot in nasplošno teslo, na dopustu pa je vse skupaj doseglo svoj višek (pijanost do daske, posledično žaljenje sestre in vseh nas, osvajanje kelnarce, pisanje z drugimi).
In ona po vsem tem razmišlja o lepih stvareh in razmišlja kaj naj naredi (medtem ko ima on prepoved vstopa k nam, isto ona k njim...).
Torej, kako ji naj vbijem v bučo, da sploh brezveze razmišljati in naj raje začne s prebolevanjem?Je to sploh možno? :P
The world is as you are.
Uporabniški avatar
Led Zeppelin
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7198
Na forumu od: 10. 8. 2010

Neprebrana objavaNapisal/-a Led Zeppelin » 01. Avg. 2011 22:01

Pustite ji da procesira celo zadevo, pač ona trenutno ne more razmišljat s trezno glavo...kdo pa lahko v takih primerih. Pustite jo da se pomiri in razmisli, vi pa ji ne govorite preveč svojih mnenj..
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.

Vrni se na Čustva

Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov