Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[ßabyka]

Mene je tudi na podoben način zapustil po dveh letih, stara sva bila 19 let... Mlada pač, ampak useen. Zdej je že 7 mescev od takrat pa se mi zdi, da se včasih še kr ne zavedam, še posebej takrat, ko preživljam težke trenutke na glede faksa al pa ko pridem s kom u kakšn konflikt... Takrat mi je še 500krat hujš glede tega.
Ne razumem, kako lahko kar tako zapustiš človeka in ne razumem kako se lahko občutki tako spremenijo. Vse je bilo kao okej, kvaliteten odnos.. Res pa je, da se nisma nič kej prepirala, ker se z njim enostavno ne morš, bolj kot ne stvari zadržuje v sebi in imam občutek, da se mu je skoz nabiralo. In tega mu res še ne morem oprostit, da mi ni sproti povedal zadev, da bi lahko vsaj kaj poskusila spremenit oz. se prilagodit.
Ne znam sprejet te zavrnitve, ker sem bila res prepričana v naju in tudi on je biu ves čas tako prepričljiv in zanesljiv. Rekel je, da si želi spremembe, da si želi nekega novega začetka in da bi rajše bil sam kot pa z mano, ker si trenutno še ne predstavlja, da bi s komerkoli preživel celo življenje in da bo o tem razmišljal pri 30, 40-ih letih.

Po eno strani ga razumem, po drugi pa spet ne... Njemu sem bila prva punca in je tudi sam rekel, da verjetno mora doživet še kašne bolj negativne izkušnje, da bo znau cenit najino stvar.

Boli, boli, boli.

Nekako bom že, saj tudi meni paše ta čas s sabo in ga jemljem predvsem kot priložnost zase. Ampak na trenutke se mi zdi vse tako zelo zakomplicirano. Kot da nikoli ne bom zmogla tega. Najraje bi vse te spomine vrgla ven iz svoje glave in pozabila na vse. Ampak ne gre tako, z njimi pa tudi ne znam. Pa saj se mi dopadejo kateri drugi fantje, ampak nič konkretnega si ne predstavljam z nikomer, tudi bluzila še nisem z nobenim... Prou nek odpor čutim do njih, strah me je.

Kako naprej? Kam naprej? Če me je strah, da bo vedno samo on... In nisem pripravljena sprejeti ničesar novega, nikogar novega... Tudi njega ne več. Tičim nekje, kjer ne morem brez njega, niti z njim. Itak nimama kontakta, na začetku ga je še malo zanimalo če sem okej itd... potem pa sva prekinila vse stike. Tudi ko ga naključno srečam, mu ne pustim niti malo blizu k sebi. Zame obstaja samo še tisti fant, ki je bil takrat, ob meni.

Sploh si ne predstavljam biti s kom drugim kadarkoli, ker je res še vedno samo on, neka iluzija... Nihče ni kot on, drugačnega pa nočem... A se bo to kdaj spremenilo? Včasih kar nehat verjet v to... Včasih si želim, da bi mi vsaj malo pokazal, da mu ni vseeno... Pa se mi vedno bolj zdi, da mu je in da je že daleč stran... Se zabava, ima fino, pa saj to je dobro... Boli le, ko sem slišala, da je biu z neko drugo kar tako-one night stand...

Vesela sem, da je našel svoj mir in upam, da ga bom kmalu tudi jaz... Nikoli pa ne bom ponosna na to, da sva šla kar stran drug od drugega, to je najlažje narediti.

Moram pa priznat, da bi na nek način še vedno rada bila 'edina' zanj in da bi ga nekaj pripeljalo nazaj k meni... Vem, da so to slabi občutki... Kako se jih znebiti? Kako si priznati, da očitno nisem prava punca zanj, da si želi nekaj drugega? Kako to sprejeti, ko tako prekleto boli, če si prepričan, da je on pravi zate? Ne morem verjeti, da me ne vidi več na takšen način

[purple_rain]

Kako si priznati, da očitno nisem prava punca zanj, da si želi nekaj drugega? Kako to sprejeti, ko tako prekleto boli, če si prepričan, da je on pravi zate?

Nenenene - ti morš sebe prepričat, da on ni pravi zate, ne obratno, da si zaslužiš več & boljše.
Pa srečno!

[rebelgirl]

se strinjam s purple.
če bi te imel rad, ti tega ne bi naredil. zakaj bi bila z nekom, si želela nekoga, ki tebe noče? tako trpinčiš samo sebe.
vem da je veliko lepih spominov, ampak jih je treba potlačit, da lažje prebolimo.
obstaja tehnik razljubljanja-osebo si predstavljaj v smešni, groteskni, neprijetni situaciji, takšni ki te spravi v smeh, v tako stanje, ko dejansko tega človeka ne občuduješ, idealiziraš. poskusi takrat, ko ti bo najbolj hudo. meni je pomagalo to da sem si ga zamislila golega (ker se je nemarno zredil in je bil res grdo debel plus imel je res malega tiča).

deklica draga, minilo je sedem mesecev in ti moraš živeti naprej, iskati nove priložnosti, dati priložnost še komu drugemu. izbij si iz glave da je bil on tisti taprav-če bi bil, te ne bi takole pustil. zase hočeš nekoga ki te ljubi, ki ti bo zvest, ki ti bo opora, ki bo stekel za teboj, ko boš šla, ki bo poklical prvi, ko bosta skregana...daj se na prvo mesto. niti ene misli več ni vreden nekdo, ki te je prizadel. in pravi te še čaka. ta to ni bil. bila je le tvoja želja po temu, da bi bil,
drži se in lepo spi.

[ßabyka]

Hvala za nasvet, ampak tudi ko se skušam prepričat o tem, sama sebe skoraj vedno negiram... Kot da sama sebi ne bi dovolila naprej. Preveč se ga oklepam. A ni dovolj že to, da me je zapustil? Kljub temu, da je super fant... Ampak do mene očitno že ni.

[ßabyka]

Rebelgirl, točno tako kot si napisala, ampak kaj, ko je on vse to bil.. Nekako ne morem prešaltati med njim prej in njim sedaj... Mogoče pa le res ni tako dober in primeren zame. A potiho si še vedno želim, da bi bila drug za drugega primerna. Želim si, da bi tudi on to čutil.

[rebelgirl]

lubica, ni bil primeren zate. če bi bil, te ne bi zapustil!
primeren je bil takrat, ko sta mela lepe trenutke, ko je štimalo, ko te je imel rad.
zdej te nima več.
nima te več rad.
ni več tisti fant, v katerega si se zaljubila, ni več tisti fant, ki je spal poleg tebe in si se ponosno z njim z roko v roki sprehajala po mestu. tega fanta ni več. zdaj je nekdo, ki te je zamenjal, ki se ti je odrekel in to moraš sprejet. enostavno tisto kar je bilo je izginilo in ti moraš živeti naprej in iskati druge priložnosti, njega pa pozabiti. zate je mrtev, prosim zapomni si to!
želim ti, da nehaš upat in nehaš razmišljat o njem, ker je škoda tvojega časa in ker tega ni vreden. on je srečen brez tebe. zavestno je izbral to, da te noče ob sebi. resnično, si želiš nekoga, ki te je pustil trpet in ki mu je fino brez tebe?? verjamem da ne.. bodi močna in bodi srečna tudi ti brez njega.

[ßabyka]

Hvala za te realne besede. Niti sama ne vem zakaj hočem razumeti, kako se lahko stvari kar tako spremenijo, zakaj tega noče več, zakaj me nima več rad, če me je pa imel tako zelo-kot si napisala. Verjetno ničesar koristnega ne bom imela od tega. Upam, da bom čimprej sprejela. Samo nikoli še sama nisem doživela tega, da bi me minilo, da bi se odrekla komu in težko razumem.

[s0nckic4]

^^praviš, da je bil super fant?
pa saj se ni bil niti sposoben pogovarjat o vajinih problemih. držal je stvari v sebi in jih metal pod preprogo. ni umetnost v tem, da se par ne prepira, ampak da zna konflikte reševat. on pa ni ničesar reševal, ko je bilo preveč vsega za rešit se je lepo skril pred odgovornostjo razmerja in pobegnil. in takega hočeš ti zase? takega, ki bo ob kakem resnem problemu pobegnil...pa še zamenjal te je, za priložnostni, po večini slab sex. fant od fare res...

[rebelgirl]

se ti oproščam, če sem tako direkt napisala in te še bolj prizadela... ampak vem skozi kaj greš, ker se je meni zgodilo isto. in tudi jaz dolgo nisem mogla sprejet, kako nekoga kar nehaš imet rad, dokler mi mami ni povedala, da so nekateri (kot si že ti rekla) taki, da probleme skrivajo, ne povejo, in se posledično ne da nič rešit..potem pa poči in gresta narazen. prekleto težko sem sprejela to, da sem bila par dni nazaj miši piši, potem te pa pogleda s takim pogledom da ti prereže srce in si zanj samo še tujka, nekdo ki ne obstaja več. jbg, moški so taki.
veš, včasih in večkrat se ne izide tako kot si želimo. preveč naiven ni fajn bit. in zgleda da se bo treba sprijaznit s tem, da smo prekleto zamenljivi in da ne smemo verjet vsega.
bodi močna in resnično te prosim, ne misli nanj in ga izbriši iz misli (hah, js sm mela simboličen pogreb ko sem v kaminu v sobi zažgala vse njegove stvari haha). in zapomni si, da se stvari spreminjajo iz danes na jutri in v tem norem svetu ni garancije za popolnoma ničesar...žal..to si jaz še vbijam v glavo.

[rebelgirl]

aja in btw-poslušaj sončkico, je super napisala!

[Mr. Nobody]

jbg, moški so taki.

Khm.

[purple_rain]

^^
Valda, da ne vsi.
In ne pozabimo, tud ženske s(m)o lahko take, tudi tipi imajo lahko zlomljeno srce..

[katy.]

^^
Valda, da ne vsi.
In ne pozabimo, tud ženske s(m)o lahko take, tudi tipi imajo lahko zlomljeno srce..

Mhm ja seveda ja.
Osebno nisem bla še nikol taka prasica do moških kot so bli oni do mene. Dvomim da kdaj bom, ker enostavno nemorem prizadeti človeka ki do mene nekaj čuti. Ona pa kr mrtvo hladno ..
Upam punce, da boste čimprej prebolele, jaz dajem tudi to skozi sicer s strani dobrega prijatelja, a vseeno boli. Neverjetno težko je, ampak komaj čakam da se kmalu spravi študirat v ljubljano in ga upam nikoli več ne vidim. Če je pa kera iz Maribora ali okolice pa se lahko na kaki kavici dobimo pa malo predebatiramo to kakšni prasci so tipi, mam ravno tako obdobje..

[Mr. Nobody]

Mhm ja seveda ja.

O ja, seveda. Imam točno takšne izkušnje z ženskami, pa kljub temu ne bom posploševal. Vse zagotovo niso takšne. In tudi jaz ne bi nikoli prizadel človeka, ki do mene nekaj čuti.

[s0nckic4]

^^ kako bi pa random ženski, ki je v svojih sanjah že poročena s tabo, dopovedal, da ti ni všeč? nedvomno bi bila prizadeta..
pa tudi drugače me zanima, kako končaš s punco, da je ne prizadaneš?
po mojem mnenju ni lepega konca, razen če je sporazumen, ampak običajno, nekdo konča prizadet.