Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[glokec]

Stare koke, če nimate kej pametnega povedat, se prosim umaknite iz debate

[glokec]

Drugače pa hvala Led Zeppelin in ostalim posameznikom, ki so mi malce olajšali pretekle dneve, ki niso bili lahki. Vsak dan je boljše, pozitivno naprej!

[tackica90]

Pozdravljene punce in fanti (upam, da se kdo od fantov oglasi - morda se med sabo bolj razumete kot mi vas, hehe)
Rada bi vsaj približno razumela kaj se plete v glavi mojega (očitno bivšega?) fanta…
Spoznala sva se 6 mesecev nazaj na treningih in takrat se je začelo prijateljstvo, ki se je vsak mesec stopnjevalo in dva meseca nazaj so že vsi ostali kolegi čakali kdaj bova pristala skupaj… in seveda tudi sva. Kakor koli, bilo je fantastično: isti šport (ki zahteva ogrooomno časa), skupni načrti, smeha ogromno, enostavno perfektno (tista ta prava zaljubljenost ). Po parih tednih je fant sam predlagal, da naj poveva prijateljem in družini itd. In tudi sem/sva. Potem sem pa jaz službeno odšla za en teden v tujino, fant pa tudi na trening kamp v tujino za 3 tedne (rezervirano in plačano še predno sva pristala skupaj). Ker bi bila 4 tedne brez svojega dragega res dolga doba, mi je ON sam kupil letalsko karto ter rezerviral kolo za treninge, da ga jaz obiščem vmes za 1 teden. Enostavno, to je to ane No, ko pa pridem tja, on ledeno hladen. Drugi človek. Ne poznam ga sploh. Komaj me pogleda ko pridem. Se me ne dotika itd. Ko ga kočno vprašam kaj je narobe pove da ne ve. Da enostavno ne čuti več tistega kar je čutil prej… Naj povem, da ni imel tipični dopust, temveč je delal na daljavo (home ofice) in delo ga lahko zeeeeloooo depresira in je čisto drug človek. Ampak ok, sem se sprijaznila s tem. Kakor koli, ja, ker prvo sekundo ni čutil več tiste ljubezni se je odločil, da se ne bo pretvarjal itd. Meni itak nič jasno. Kako, zakaj? Med tem ko sva bila vsak na svojem koncu sveta sva se vsak dan slišala, pošiljala sporočila in vse - vse je bilo ok. Potem pa to. Še sedaj po 2 tednih ne morem razumeti. Torej ja, 1 teden življenja na otoku, skupnega kolesarjenja z osebo, ki je mrtvo hladna??? Kaj, zakaj? Kaj se je zgodilo? Mi lahko kdo pomaga razumeti, ker jaz ne morem? Danes pride nazaj domov in sploh ne vem kaj narediti. Tako rada bi ga pričakala na postaji in ga objela. Pa vem, da je boljše da ne!? Oziroma ne vem kaj je dobro, ne vem več nič. Štiri dni nazaj mi je poslal sporočilo, da ima trenutno velike težave s službo in da se ne bo javljal nekaj časa - včeraj zvečer pa mi pošlje sms, da je vse spakirano itd. In ko mu rečem če se lahko kaj vidiva mi reče, da je boljše da še ne takoj. Saj ne, da se bova itak videla čez dva dni na treningu… poleg tega ima še nekaj mojih stvari, ki jih pač rabim. Zakaj me je kontaktiral včeraj, če me ne želi videti??? Jaz ga imam čisto preveč rada in vidim, da ima trenutno težave sam s sabo, ampak se zapira sam vase. Govori samo z enim kolegom… Skrbi me zanj, zelo. Težko je, ker je (bil) moj najboljši prijatelj in sva si povedala čisto vse. In sedaj vsakič ko se mi zgodi kakšna stvar najprej pomislim, da komaj čakam da mu povem, potem se pa spomnim, da se to ne bo zgodilo. In to boli, zelo zelo boli.
Kar nekako ne verjamem in ne morem sprejeti, da kar tako iz lepega ne ćuti več nič do mene?! Kaj menite? Ima smisel iti na postajo danes zvečer in ga objeti (in nato takoj oditi)? Potem ga lahko vsaj vprašam čez par dni, če res ni čutil ničesar ko me je videl in ko sem ga objela? Ne vem, jaz sem v razsulu, na pragu joka praktično ves čas. Hočem biti jezna nanj, pa ga imam enostavno preveč rada.
Aja, stara sva pa 23 in 26, tako da ni to neka najstniška ljubezen…

[Ananhas]

Na tvojem mestu ne bi zdaj drezala vanj, naj te sam poišče.

[haley]

^^Se strinjam.

[tackica90]

Update
Torej, prejšnji teden je bivši fant prišel nazaj... Glede na to, da sva na Lanzarotih razmeroma dobro shendlala celotno situacijo in niti ni prišlo da prepira sem mislila, da bo situacija ko pride nazaj nekaj podobnega. Toda ni, katastrofalno je... Problem je, ker se videvava tudi po 2x na dan zaradi treningov (in ne, ni opcije da prekinem s treningi, sezona tekem se bo kmalu začela in poleg tega imam tam vse moje prijatelje...). V glavnem, sedaj me ignorira na polno. In to me takoooooo boli, ker ne vem kaj sem naredila narobe (oki, on ves čas pravi samo, da nisem naredila nič narobe, da pač on ne čuti več zaljubljenosti...). Ampak jaz reeeeees ne razumem zakaj ima on sedaj problem pogledati mene v oči in spregovoriti kakšno besedo - če nima čustev sploh, zakaj je potem to tako težko?????? Ne razumem, res ne. Pravi da rabi svoj prostor... ma saj ga pustim pri miru, ampak na treningih ga pa tudi ne morem čisto ignorirati in se pretvarjati da ne obstaja...

Da bo je situacija še toliko boljša: čez 4 tedne greva še z enimi drugimi kolegi na trening na Majorko za en teden. Jaz sem ponudila da ne grem, ampak s tem se pa ni strinjal. In sem rekla ok, grem samo pod pogojem da se začne pogovarjati z mano oziroma naj me vsaj ne ignorira popolnoma. In potem mi reče, da tam se bo pa pogovarjal z mano in ne bo delal dram. Hmmm, ali sem jaz edina, ki tega ne razume? Kako točno si on to predstavlja?

Ima kdo kakšno idejo kaj se plete v njegovi glavi? Ali je normalno da če nimaš več čustev do nekoga, da ga ignoriraš in ne moreš pogledati v oči ter spregovoriti ene besede? Ne vem no...

[Ananhas]

Ne vem, meni se zdi, da si na vsak način hočeš stvar razložit kot da on še kaj čuti. Nima veze kaj se mu plete po glavi. Ženske vedno hočemo kopat v neko globino, čeprav, če bi lahko objektivno videla situacijo, bi dojela, da ti njegova dejanja kažejo že vse kar moraš vedet. Ni kaj brskat več tle.

Daj imej samospoštovanja in ne dajaj mu nekih otročjih ultimatov naj govori s tabo, dvigni glavo in pojdi dalje. Očitno se njemu ne zdi niti toliko vredno, da bi razčistila zadeve, torej... Zakaj bi hotela takega tipa?

Malo bo še bolelo, potem pa boš doživela "aha moment" in šla dalje.