Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[Zoyazoya]

Živjo vsem skupaj. Ura je 4 ponoči in jaz ne morem spati. Zakaj?najprej zato, ker nočna zmeša bioritem....v večji meri pa zato, ker je moje življenje postalo pekel.

Zakaj pišem...brala sem, da največ pomaga, da daš stvari ven iz sebe...da jih napišeš...razmišljala sem o blogu, vendar nato se odločila za forum, ker mi lahko date še kakšen pameten navet.

Stara sem 24 let in počutim se neverjetno staro.Zakaj?zato, ker me je po skoraj osmih letih zapustil fant, s katerim sva živela skupaj in si poskušala ustvariti družino.

Odšel je zaradi druge punce. Boljše očitno. Vse je bilo popolno do pred približno pol leta nazaj. Kar naenkrat je imel tisoč izgovorov zakaj me več ne pokliče, zakaj nenehno hodi pomagat domov itd...ampak nekega dne me je pripeljajo tako daleč, da sem ga dobila kako se dobiva z drugo.

lepšo, boljšo. Vse je bilo popolno...dnevno mi je povedal kako me ima rad...kako se bova skupaj postarala...kako bova gradila hiško in imela dva ljubka otroka...nato pa karnaenkrat je odšel.

takrat, ko sem ga dobila, da me ubistvu vara sva se pogovorila. Rekel mu je da mu je žal...ostal je zmano in odpustila sem mu.Zakaj?zato ker smo ljudje in delamo napake. Še tri mesece pozneje je vse super funkcioniralo. Vendar očitno le pri meni, njega pa je vleklo k njej.

Odšel je...dve ure pred tem je še objel mene...mi dal poljub in rekel da se vidiva zvečer. Jaz sem bila v službi...nekaj v meni mi je govorilo da gre, da se dobi z njo...postala sem panična..še po mobiju mi je govoril da naj ne skrbim...da je vse uredu...da se vidiva zvečer...nato pa sms...nebom se vrnil nazaj, oprosti.

sesul se mi je svet. in če kdo reče da je enostavno, še nikoli ni imel nekoga rad...uničil je mene in uničil mojo družino. bil jim je kot sin...kot brat...meni pa kot življenje...

če ste prebrali do sem...po treh mesecih se ne morem pobrat...shujšala sem neverjetnih petnajst kil...pa jih nisem hotela oz potrebovala izgubit...delam bedarije...oh veliko bedarij...veliko jokam...ampak ne histerično...samo tiste težke velike solze bolečine, ki tiho polzijo in namočijo celo blazino...

pogrešam ga vsak trenutek...vse v naši hiši me spominja nanj...je bil pač popoln...veliko je naredil za nas...in ja tudi mi zanj...

velika želja mi je, pa naj bo slišat še tako trapasto, da bi le zaspala in se ne več zbudila...pa ne zaradi njega...saj ni vreden tega...ampak zaradi bolečine, ki mi uničuje živjenje...

kako ga preboleti nevem...nekatre kričijo, zmerjajo...nekatere uničujejo stvari...jaz pa tiho trpim v sebi...in mu milijonkrat pišem...ne na mobitel, tja mi je prepovedal...zaradi nove punce...

moja napaka, zavedam se tega...ampak meni je lažje...in lažje mi je bilo, ko sva se v teh treh mesecih še nekajkrat dobila...ko ga vidim...pa čeprav vem, da nebo nikoli več moj, nekaj dni lažje živim...

pa čeprav dobim samo objem in besede...pazi nase, ni mi vseeno...

ampak sedaj je konec še tega...odločil se je da bo pozabil name...bravo zanj, jaz ne morem...ljubim ga...pogrešam ga...

ja mogoče bo prišel drugi...verjetno bom znjim srečna še bolj...ampak dokler se ne zaljubim, bo v mojem srcu on...on, ki je moj že tako sesut lajf razdrobil na koščke...ampak osem let me je delal srečno...

vsak dan mi je pričaral nasmeh na obraz...pa včasih tudi kakšno solzo...

kako naprej ne vem...hodim v družbo...poskušam se zamotit...poskušam se zabavat..ampak zvečer pridem v stanovanje, v katerem sva preživela toliko lepega...zagledam prazno posteljo in vrtnico, ki mi jo je podaril za rojstni dan, ko niti nisva bila več skupaj...

in boli...tiha, nevidna bolečina ki včasih ne pusti dihati...večino časa ne pusti spati...in ko zaspim sanjam...sanjam njega kako se je vrnil kmeni...sanjam njega kako me je spet imel rad...in nato se zbudim...v solzah z isto zlomljenim srcem...

če ste prebrale do sem, hvala vam...ne obtožujte me kako sem neumna...sama vem...prosim za pozitivne besede...to potrebujem...

[Led Zeppelin]

Prva stvar, pojdi k psihologu, oz. k nekomu ki se strokovno ukvarja s tem da ti bo pomagal s tem da boš dala ven. Moraš si sščistiti podzavest, poznam to...pri meni je bilo podobno, imel sem konstantne nočne more. Prišlo tako daleč da sem se bal iti spati, ker sem vedel da bom moral spet iti čez iste občutke in se bom počutil kot drek naslednji dan.

In takšne pizdarije ti lahko sprožijo depresijo, in verjemi...tudi tisto ni fajn.

Začeti moraš spoznavati, da če te je prevaral...te ni ravno spoštoval in imel tako rad .Ne bi mu smela odpustiti, kar je naredil je bilo narobe.

Druga zadeva je da moraš spoznati, da ni našel boljše od tebe ampak samo bolj primerno za njega. In tako pač je, nič ni narobe s tabo...ampak nisi bila za njega, in če te je prevaral potem tudi ni pravi zate .
In če te je pustil preko smsa po 8ih letih, te tudi ni ravno spoštoval.
Na dolgi rok si zagotovo boljše brez njega.

torej:

1. pojdi na pogovor k psihologu
2. vse njegove stvari podari, ali pa jih daj v eno škatlo in za vedno pospravi na podstrešje
3. ne kontaktiraj ga več

Čas porihta vse, samo sprejeti boš morala nekaj stvari.

[katy.]

Jaz ne bi rekla, da te ni spoštoval ali karkoli, kot si sama rekla- ljudje delamo napake. Predvidevam, da je bil podobne starosti kot ti, to so kar mlada leta, dolgo sta bila skupaj samo vidva, predvidevam, da pač si je zaželel oziroma spoznal, da lahko ima nekaj novega. Tudi ne bi rekla, da je punca boljša od tebe, pač zgodi se, mogoče se je zaljubil, mogoče ga samo 'trga'. Ne vem in ni pomembno.

Osem let je tako ogromna doba, da si je še predstavljat ne upam, kaj šele znam...ampak se mi zdi, da ko nekoga res ljubiš niti ni toliko važno kako dolgo sta bila skupaj, ker vedno boli.

Iz osebnih izkušenj ti povem dve stvari; bolelo bo še naprej, še en čas, usrano bo, jokala boš, tolažit se boš poskušala z drugimi itd., ampak vse to je del tega, normalno, vsi, ki smo to doživeli te razumemo in te ne obsojamo. Tisti, ki niso-blagor! Pa še druga stvar, če se bosta videvala se bo tvoje prebolevanje samo še podaljšalo... ne smeš se več videt z njim, ne ga gledat na facebooku, ne mu pisat, ne ga klicat! In ja itak vem, da je to fuuul težko, ampak moj osebn nasvet je sledeč, shrani si v imenik številko prijateljice pod njegovo ime, ko ga boš želela klicat, pisat- daj, itak moraš dat to iz sebe, prebrala pa bo potem prijateljica

In še nekaj... čas res celi rane. Tudi jaz nisem vrjela, sem mislila, da ne bo nikoli, nikoli boljše. Jokala, pila, kričala, se dobivala z njim, se dobivala s sto drugimi, lagala ljudem, ki jih imam rada... vse kar se da nardit narobe sem nardila narobe... ampak mine, obljubim!!

[Led Zeppelin]

Jaz še vedno mislim da če z nekom hodiš 8 let, da je nedopustno in sramotno da zaključiš preko smsa.

Moje mnenje.

[haley]

^^Se strinjam!

katy, praviš, da vsi delamo napake. Ampak tole kar je on naredil ni nobena napaka. Že nekaj časa je imel ljubico, ko ga je punca dobila se je opravičil in rekel, da ne bo več tega počel (ker kaj drugega pa bi lahko rekel?). Seveda se je še naprej dobival z njo in čakal, da bosta z ljubico uradno par in šele potem je po smsu ( ) pustil svojo dolgoletno partnerko, s katero sta si želela ustvariti družino. To zame ni nobena napaka, ampak nagnusno načrtovano dejanje (mogoče se 'grdo' sliši, samo res nimam dobrega mnenja o takih ljudeh).

Zoyazoya...vedi da nisi edina in da nas je ogromno šlo čez to preizkušnjo (moja zgodba je zelo podobna tvoji). Praviš da je bil popoln...poglej kaj ti je naredil, pa boš ugotovila, da je daleč od popolnega! Lej čas zaceli vse rane, vem da se sliši zelo obrabljeno, ampak boš videla, da ti bo čez čas zagotovo lažje.

[katy.]

...

[wasd]

Imo je vecino zvez, ki se zacnejo v srednji in trajajo toliko casa, obsojenih na propad.

Ze zato, ker, ko gre folk enkrat na faks, zacne spoznavat nove ljudi itd.

[Tamala_mrha]

V zvezo sta resda šla rosno mlada, a iz nje odrasla, vsaj po letih (v kolikor je star toliko kot ona, če je še starejši, je še toliko bolj nezrelo od njega). Ko je človek star tam 20 oz. celo 24, bi moral biti sposoben zaključiti zvezo na štiri oči, sploh pa po 8 letih! Nobenega izgovora ni, zakaj jo je zapustil preko sms-a. Jaz se za takega kretena ne bi sekirala, ker te je zadnje mesece ali še dlje vlekel za nos in to je zame neresen fant. En čas boš sigurno potrebovala, da prideš k sebi, saj je 8 let dolga doba, vendar če nista živela skupaj, kot sem razumela iz tvojega posta, se da iti čez to dokaj hitro. Ljudje prebolijo isto dolge ali daljše zveze/zakon, zato ni razloga, da tudi ti ne bi prebolela vajine zveze.

Drži se!

[Zoyazoya]

sva živela skupaj ja...in zato je toliko težje...
hvala vam za vaše odgovore, z veseljem sem jih prebrala in se iz njih tudi nekaj naučila...

mogoče bo res čas pocelil rane, kar pa se zdaj zdi nemogoče...lepo je prebrati, da me podpirate popolni neznanci...lažje je svojo največjo bolečino povedati nekomu ki ga sploh ne poznaš kot pa prijateljem....saj imajo vsi svoje težave...

[Tulip]

Vsak moški/ženska vreden spoštovanja (in, če spoštuje partnerko/ja) bi zvezo zaključil iz oči v oči, sploh po toliko skupnih letih. Ja, zagotovo je čustveno bolj naporno a mislim, da je to še najmanj kar dolguješ osebi, ki si jo toliko let ljubil.

[Zoyazoya]

drugače pa res...kar je vez, ki so iz srednje šole so v večini kar jih poznam propadle vse...ampak na drugačen način...bolj je šlo za to, da so enostavno oba ugotovila, da ne gre več...tukaj gre pa za moje zlomljeno srce in njegovo srečo...

[Led Zeppelin]

Zveze vedno propadejo ko se menja scena.

SŠ na fax
fax v službo

Sam poznam kar nekaj ljudi v funkcionalnih zvezah, samo vidim težave v obzorju.

Če ima 25 letnik 30 letno punco, in on noče še otrok najmanj 7 let, njen FB ima pa 50000 slik njene nečakinje, se to ne bo dobro končalo.

Če je fant zelo šparoven in cele dneve dela, in nikoli ne preživi nobenega kvalitetnega časa s punco in ne gresta nikamor na dopust, ona pa rada potuje in gre kam, se tudi to ne bo dobro končalo.

Problemi nastanejo ko ni prostora za kompromise, kot je rekel moj kolega psiholog: Ti hočeš meso, ona hoče zelje...kaj je kompromis? Segadin. Ne, ker potem noben ne dobi tistega kar hoče.
En dan se je zelje, en dan se je meso .

[*Gaja*]

Jaz sem narazen z zadnjim bivšim zdaj že malo več kot pol leta, pa ga še vedno nisem čist pozabla bla sva kar nekaj časa skup, slabi dve leti, in pustil me je sam, a vseeno. na koncu mu nič ni bilo več prav in me je verjetno pustil zato kr ga je minla zaljubljenost in je ugotovil da si nisva tolko podobna. mogoče je gledal samo na videz na začetku in se prepričal da sva si podobna v prvem letu zveze, potem pa je šlo samo navdzol. našla sem tudi sporočila punci za katero je vedno rekel da take punce ne bi nikoli mel (imel jo je razlog komentirat zaradi ene situacije) in bil res tak miren zadržan, da bi si človek mislil da je zadnji ki bi prevaral punco.

no, kakorkoli.. v to zvezo sem dala 100%, na koncu pa ostala sama. že sva se pogovarjala o poroki, on sam je dal predlog zanjo. še zdaj se nisem popolnoma pobrala od te zveze, vem pa, da ma drugo že nekaj časa jaz sem vmes spoznala enega, a v primerjavi z bivšim ni bil to to, čeprav vem da ne smem primerjat ... sva nekaj mela potem pa sem mu rekla da nima smisla, da se ne vidim z njim, itak pa mu je verjetno to ustrezalo, ker se ni več javil in mogoče sploh resen ni bil. zdaj sem raje sama in čakam dan, ko bom lahko normalno sprejela novega moškega in bom prpravlena na zvezo, predvsem pa da takega fanta tudi najdem

[Led Zeppelin]

^^ zelo pametno razmišljanje

[Dioniz]

http://markmanson.net/fuck-yes

and don't ever settle for less!