Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del

[*Abby**]

To, da si zbrisal post se mi zdi narobe; zakaj ne bi pustil še komu, da komentira? In zakaj si sploh prišel na forum, če nočeš komentarjev?

Imaš prav, lahko bi ti odpisala, ampak očitno se je čutila preveč napadeno (= pod pritiskom) že s tem, da si ji dvakrat povedal kako čutiš in ni videla razloga, da bi še naprej razčiščevala. Sicer pa ne vem, kaj ti v tem odnosu ni jasno in kaj bi rad razčistil: Punca se je učila s teboj, ker to sošolci počnejo med seboj, v tem ni videla nič več, tvoje priznanje ji je bilo neprijetno, ker sama ne čuti enako, je zaznala tvoj obup, ve da prijateljstvo zdaj ne bi funkcioniralo, poleg tega je še v zvezi in ji najbrž ni prijetno preživljat časa z nekom, ki je vanjo zaljubljen in ni njen fant. Torej: narobe je šlo to, da si se ti zaljubil vanjo, ona pa najbrž tako ali drugače ni predvidevala nekega poglobljenega odnosa, temveč kolegialnega - kar je tudi sama povedala: da te vidi kot (študijskega) kolega!

Ljubosumje oz. slaba volja je v tvoji situaciji normalna, ampak samo to te mere, ko imaš to pod kontrolo in nisi do koga neprijazen/nevljuden/ti ne rojijo po glavi kakšne misli o tem, kako bi bilo bolje, če koga ne bi bilo itd. Skratka: normalna je žalost in užaljenost, ne pa jeza in še manj agresija - to pišem, da sam oceniš, kako je s teboj, ne zato, da bi trdila, kako pri tebi je/ni.

Sicer pa: ne jemlji absolventa - enega leta svojega življenja - samo zaradi nesrečne zaljubljenosti. Zdi se mi pošteno nezrelo, da na kaj takega sploh pomisliš. Predvsem se zaposli s čem drugim spoznavaj ljudi in boš že našel kakšno punco, ki ji boš všeč in se bo razvil odnos, povsem drugačen od tega.

[nememento]

Zapis sem zbrisal, ker je prevelika nevarnost, da bi še poslabšal zadeve. Not je blo par takih referenc, k so dokej unikatne. Dala si mi občutek, kt da sm najbl čudn in bolan človek in mi je blo še bolj bedno. Itak je jasno, da v takih odnosih vsi zgubimo. Jst sm bil na čase res slabe volje, tud njej je blo neprijetno.

Slabo si prebrala. Namen drugega "soočenja" ni bil to, da bi ji še enkrat izpovedal ljubezen (in ji je tud nisem), ampak zato, da bi probal postavit prijateljstvo spet na kolena, ker je blo res nevzdržno s tem ignoriranjem. V smislu, dej, povej mi, kaj je tukej za ena zamera, pa se probava pogovorit, pa vsaj za teh 10 minut pustit zamere zadej. Mislu sm sicer to nardit že dost prej. Sam nervozen sem bil pa vseen, če je blo to prvič po 3 mesecih, ko sva spregovorila več kot par besed.

Nevarnost tok slabih odnosov med dvema, k sta sošolca ma velik potencial, da nardi štalo v razredu, česar absolutno nočem.

Ne bom vzel absolventa, mogoče samo malo zmanjšal pogostost obiskovanja predavanj. Saj je samo še pol leta.

Očitno jo bom res pustil na miru, preden je škoda še večja, tako kot je bila tudi njena želja.

No, zdej ko objave več ni, tako ali tako ni več smiselno debatirat. Dost si nardila zame in ne počutim se več tok slabo.

[*Abby**]

Nisem hotela reči, da si bolan ali karkoli v tej smeri - samo da so nekatera tvoja dejanja bila na meji primernega.

Sicer pa natančno vem, kako je, če se zgodijo zdrahe v letniku zaradi tega ali onega, ampak če so ljudje na mestu se zamere pozabi in se odnose na novo zgradi. Sploh pa ne vidim, da bi karkoli slabega komu naredil, tej punci si pač nekoliko zatežil iz obupa in dobro je, da se zavedaš, da to ni okej. Je pa to tudi vse in sigurno bodo tudi sošolci razumeli, tako ali drugače, vsak kdaj naredi kakšno neumnost.

Samo da se ti zavedaš, da ni prav, da siliš v ljudi ali pa da si do koga neprijeten zaradi svoje čustvene situacije, pa bo vse dobro. Res, ne sekiraj se, nova bo prišla, pa tudi če je to zdaj slišat klišejsko.

[CorfuGirl]

Zakaj zakaj sploh še mislim nanj ko pa vem da je najslabši človek pod soncem?Toliko slabega mi je naredil jaz pa še mislim nanj...kje mi logika?Moram najti način in nehati misliti nanj ....

[CorfuGirl]

Zakaj zakaj sploh še mislim nanj ko pa vem da je najslabši človek pod soncem?Toliko slabega mi je naredil jaz pa še mislim nanj...kje mi logika?Moram najti način in nehati misliti nanj ....

[slovenc79]

lepa dekleta ljubijo barabe

[Laika]

Da ne odpiram nove teme...
S fantom sva bila skupaj leto in pol, skoraj tako je kot bi živela skupaj, on delal jaz hodila v šolo. Super sva se razumela, hodila na počitnice, se res imela rada, no v glavnem bil je sanjski fant - želela sem si ostati z njim.

Pred približno petimi meseci, se je vse začelo obračati. Pozabila sem omeniti, da je veliko krat rekel kaj takšnega kar je obžaloval, ampak sem nekako požrla ponos in šla naprej. Nisem sicer tip, ki bi oproščala, ampak njemu sem. Ima brata, s katerim nimava pristnih odnosov. Prvič se mi je zlagal na en petek; je rekel, da gre spat, mi zaželel lahko noč in odšel ven z bratom in svojo družbo. Okej oprostila. Drugič enako; prišel s šihta v soboto domov, rekel da je utrujen in se vidiva zvečer, nato pa odšel na tuning.

Bila sem strašno razburjena, ker sem bolj tak živec. Nažalost to večkrat vpliva tudi na moje razpoloženje. Ogromno je lagal, pred nekaj časa pa so na firmi uvedli tudi tri izmensko delo. Od takrat sploh nima časa zame. Imam grozne probleme s prebavo, hodim na razne preiskave, sem totalno izčrpana kljub počitnicam in sploh nimam volje, njega pa od nikoder, mora delati nočne in nadure.

Nekako se je vse začelo s fušanjem naokoli, za dodaten zaslužek. Priznam, da sem prvič v življenju se "pokorila", ogromno sem ga klicala, se jokala... Sedaj mi je pa žal. Priznam pa tudi, da mi bo težko pozabiti vse skupaj.
Mama mi svetuje, naj se mu nekaj časa sploh ne oglašam, češ da ko bo videl, da mislim resno, bo mogoče kaj drugače.

Prijateljice me sprašujejo, kakšni so moji občutki. Morda se je naveličal, ampak naj povem, da ko vidi da sem resnično jezna, zmeraj pride, se joče, dela paniko, ker "ne more" brez mene, da mu enostavno ne gre. Ne razumem kako potem zame kar čez noč nima več časa.

Kaj pravite na celotno situacijo? Naj potrpim nekaj časa, ga prebolim in grem dalje? Čeprav mi občutek pravi, da me ima rad. Naj omenim, da je verjetno pod hudim pritiskom, doma starši pritiskajo naj dela, da bo imel nekaj "na stare dneve", na firmi je res norišnica, morda mu kdo polni glavo z brezveznimi stvarmi? Ne vem, ne vidim izhoda. Če pa je z menoj, pa večinoma cel dan prespi, saj je preutrujen. Jaz pa sem ga zmeraj čakala doma kot pes na kost. Tako me ima, da se znorim, nekako da mu pokažem, da brez njega gre - čeprav v sebi vem, da gre bolj težko.

[panthol]

kot desc ti rečem da se umakni od njega in živi svoje življenje naprej. Ne se mu javljat, nobenih stikov, nobenih spominov.

Če par mesecev boš pa vidla koliko bo ura. Jaz pravim, da te bo še nenavadno hitro prebolel, pa ne zato ker bi bila ti tako slaba ampak zato, ker se mi zdi da je on.

Laganje je seme vsega slabega v mladi zvezi. Tisto kar zraste je pa še dosti slabše. In če je seme že v samem štartu slabo se ga je najbolje čimprej znebit.


Pa še ena stvar...ne išči krivde pri sebi, normalno da si nervozna, če ti laže. Marsikdo bi v takih trenutkih "padel ven".

[Laika]

Saj to je. Jaz vem, da me je imel (morda me še ima?) rad. Zato pa ne dojamem takega vedenja. Nekdo, ki mu je vseeno se popolnoma umakne, ne oglaša, on pa privihra in se joče? Ne razsodim tega vedenja, neznam ga ocenit kaj je res in kaj ni.

Zagotovo lahko trdim, da me bo še klical. Ker tak je, sicer zelo miren in nežen tipček z napolnjeno glavo ampak nekako mi tako pravi občutek.

[*Sagitt*]

.. tako tudi jaz sem še v fazi prebolevanja. Skoro bo leto dni odkar sva šla narazen.. Res je sprva je bilo zelo težko.. a kasneje sem se zamotila in prišla kar se da k sebi. Vendar pa imam tudi take dneve kot npr. danes, ko so se mi ob eni pesmi slišani na tv (različne so poti v življenju ....), ulile solze, saj en delček besedila mi je bivši poslal nekaj dni potem ko sva šla narazen. Ja včasih je res težko, ko bi vsaj spomine človek lahko izbriso ..
Vem, nisem še ga prebolela in tudi še vedno, kot na zaćetku razhoda ga sanjam.. Hm, da si včasih študiram ja kje pa sva lani taki čas bila, kaj sva delala, kakšne poletne plane sva imela itd. ... letos pa prebolevam in prebolevam ... Prav tako nimam še nobene želje spoznat kakšnega fanta ... ker me je po eni strani spet strah, da se bo ponovila zgodba .. ah joj življenje ...
mogoče pa bo kdaj sonček še tudi zame posvetil z kakšno osebo, ki me bo res imela rada in me nebo skrivala, tajila itd. Vglavnem ob kateri bom pozabila na vse kar se mi je hudega zgodilo nekoč ..

[panthol]

Punci, preberita si tole in vama bo jasno zakaj je težko prebolet in zakaj se bivši partner čudno vede (te ignorira, potem pa joka in te hoče nazaj). Vse to samo zaradi odvisnosti, pa ne od vas ampak od kemije. Odtegnitveni sindrom je zajebana stvar pri narkomanih, podobno pa je tudi pri razhodih.

Mislim da obstaja nepisano pravilo, da se ponavadi preboleva zvezo 1/3 časa kolikor je trajala veza. Torej, če je veza trajala 3 leta, potem jo prebolevaš 1 leto. Ampak to je bolj "rule of thumb".

Kavdalno jedro v možganih ima veliko vlogo pri nadzoru motorike, je pa tudi eden od kontrolorjev hrepenenja in želja. Tukaj so shranjeni naši lepotni ideali, ki temeljijo na naših preteklih izkušnjah. Kavdalno jedro tako praktično določa, v koga se bomo zaljubili.

Ventralni tegmentum pa najdemo v srednjih možganih in je globoko vpleten v t. i. »nagradni sistem« možganov in motivacijo. Ima številne povezave z ostalimi deli možganov, vključno s kavdalnim jedrom in amigdalo, kjer je sedež čustev.

Čeprav tega noben noče priznati, smo vsi nekoliko plehki: najprej opazimo zunanjost osebe, šele nato pride karakter, notranja lepota in blablabla … No, tolažba za vse nas je lahko, da si nismo sami krivi, ampak je tako zaradi evolucije. Ko je človeška vrsta bila še na stopnji Kremenčkovih, je bilo za njeno ohranitev zelo pomembno, da sta se našla partnerja, ki sta bila zdrava in plodna. Ta nagon se je podzavestno ohranil še do danes; ker pa nas ne lovijo več dinozavri, je le nekoliko manjši. Študije so pokazale, da je danes - kar zadeva fizične privlačnosti - najbolj pomembna simetrija obraza, šele nato sledijo celotna postava in feromoni. Obstaja tudi razlika med ženskimi in moškimi možgani: moški dajejo večji poudarek na zunanji izgled kot pa ženski.

Zaljubljenost lahko razdelimo v 3 faze: poželenje, privlačnost in dolgoročna navezanost.

Ok, čisto hipotetično: predstavljajmo si, da živimo v popolnem svetu in so vsi moški geji. Sprehajam se po nabrežju Ljubljanice in vidim oh-in-sploh dober primerek moške populacije (tok za info - moja trenutna predstava idealnega tipa: tall, dark & smart, ima motor, zna igrat kitaro in zelo dobro kuha vampe). Kavdalno jedro se vključi in po do zdaj še neznanih poteh sproži povečano izločanje spolnih hormonov testosterona in estrogena, ki povečata spolni nagon in dovzetnost za zunanji videz potencialnega partnerja, ter feromone. To je prva faza zaljubljenosti.

Ker smo v popolnem svetu, imam dovolj jajc, da pristopimo do tipa in ga povabimo na pijačo. Če bi bila njegova reakcija negativna, se kavdalno jedro ne bi preveč sekiralo, prenehalo bi z aktivnostjo brez groznih posledic in tipa bi kmalu pozabil. Ampak, v tem popolnem svetu bo tip seveda z veseljem sprejel povabilo. Na pijači se spoznavava in se nato med tednom zmeraj več druživa. Voziva se z motorjem, igrava na kitaro in pojeva, poleg tega pa enkrat izrazi željo, da bi za kosilo jedel vampe. Takrat nastopi druga faza zaljubljenosti, v kateri ima pomembno vlogo ventralni tegmentum. Ta začne izločati hormon dopamin, ki povzroča naval sreče, povišano energijo in zbranost ter zmanjšuje potrebo po spanju in hrani. Ventralni tegmentum pošilja dopamin v kavdalno jedro, le-to pa zahteva vedno večje odmerke. Te odmerke dobimo tako, da imamo vedno več stikov z osebo, ki nas privlači. Dobesedno postajamo odvisni od te osebe. Ko so raziskovalci slikali možgane sveže zaljubljenih ljudi in jih primerjali z možgani kokainskih odvisnikov, je bila slika zelo podobna, včasih celo identična.

Prav tako se zmeraj, ko vidimo ljubljeno osebo ali pa o njej samo razmišljamo, sprosti hormon noradrenalin, zaradi česar nam naraste pulz, roke pa se nam začnejo potiti.

Tretji hormon, značilen za to fazo, je serotonin, ki uravnava razpoloženje, jezo in agresijo (slednjo zmanjšuje) ter sodeluje pri učenju in tvorbi spomina. Laično je znan kot »hormon sreče«. Zaradi njega nenehno mislimo na ljubljeno osebo in sanjarimo.

Koktejl teh treh hormonov povzroča tisti občutek zatreskanosti, ko smo v oblakih, nič nas ne more zmotit, prav tako pa ne vidimo nobene napake na svojem partnerju. V tem času so zelo aktivni predeli možganov za užitek in nagrado, manj aktivni pa so predeli za kritično presojo in moralo …, zato se lahko včasih »nekoliko« nerazsodno obnašamo.

Po določenem času pa ta zatreskanost mine in preidemo v 3. fazo: navezanost. Tukaj sta glavna hormona oksitocin in vasopresin. S tem oh-in-sploh tipom sva v prejšni fazi zaljubljenosti seveda na veliko seksala. Oba hormona se sproščata ob orgazmu, oksitocin pa še pri objemanju in pri ženskah pri porodu. Oksitocin povzroča navezanost, zaupanje, željo po povezovanju (to razloži prijeten občutek, med objemanjem po seksu).

Glavna funkcija vasopresina je sicer uravnavanje količine vode v telesu, vendar vpliva tudi na nastajanje navezanosti, spomina in ljubosumja. (Če ste ljubosumni na svojega partnerja, zdaj veste, da je s kemijskega vidika to popolnoma normalno.)

Klub temu, da se v 3. fazi zmanjša nivo spolnih hormonov in zato mogoče ni več toliko seksa kot na začetku veze, sta ta dva hormona že naredila svoje, in čeprav ni več tiste evforije in strasti kot prej, je zdaj namesto tega prisoten občutek pripadnosti in varnosti.

Vez, ki nastane med partnerjema zaradi oksitocina, je podobna vezi med materjo in otrokom pri dojenju, kjer se ta hormon prav tako sprošča v velikih količinah.

No pa se vrnimo nazaj v realen svet: veze propadajo … jebi ga, shit happens. Prekinitev stikov z ljubljeno osebo povzroči prenehanje izločanja dopamina iz ventralnega tegmentuma, kavdalno jedro pa še vedno potrebuje svojo dozo. Pride do odtegnitvenega sindroma, ki je v psihičnem pogledu zelo podoben tistemu pri ljudeh, ki se odvajajo od drog. V tem času lahko pride do depresije, apatije, pomankanja apetita, motenj spanja, občutka tesnobe, možna je celo fizična bolečina. Saj verjetno veste o čem govorim - pač prebolevamo. Skozi čas pa kavdalno jedro zmanjšuje potrebo po dopaminu, dokler ne pade nazaj na začetno raven. Na tej stopnji smo vsaj telesno preboleli neko osebo, medtem ko je stopnja psihične navezanosti pri vsakemu posamezniku drugačna.

Zanimivi so tudi izsledki raziskav, ki so pokazale, da so med seksom z osebo, do katere ne čutimo navezanosti (govorimo recimo o »one night stands«), vključeni popolnoma drugi predeli možganov kot pri možganih zaljubljenih ljudi. Seks in ljubezen torej nista eno in isto, čeprav zaradi hormonov, ki divjajo v nas, lahko prvo zamenjamo z drugim.

Vir:
http://glavca.blog.siol.net

[Maychy]

Evo punce... Sedaj sem tudi jaz na tem... Po 6 letih spet samska. In boli. Boli, ker me on ne želi več za punco in boli, ker ne morem nič naredit za to, da bi bilo drugače. Po drugi strani pa skušam gledati pozitivno naprej in mi ni žal za sekundo teh šestih let.

Se pa sprašujem... Kje bom zdaj koga spoznala... Vsa skupna družba bo verjetno ostala njemu, jaz pa niti pod razno nočem sama doma čepet. Ah, te stvari so ful lažje, ko si mlajši, še na faksu...

[spice girl]

Še ena na novo....
Po skoraj 12 leti in otroku sva šla na razen....
Najbolj boli to, da ne zato, ker on mene ne bi hotel ali obratno, ampak zaradi njegovih staršev, natančneje mame. Že ko sem rodila, je hotela biti glavna pri hčerkici....ni ji bilo prav, ker sva prva pol leta živela pri mojih, ker stanovanje še ni bilo poštimano....govorila, da če je že tako- da smo pri pojih, da bi jaz morala hodit k njej vsak dan 2 uri, ko sem prišla iz porodnišnice. Ko sva končno šla na svoje, ni in ni dala miru....zato sem jaz partnerju rekla, naj se zmeni, da ne hodijo vsaki dan, da imava svoje življenje itd. Ampak on se jo je preveč bal, sicer je uredil, da niso več hodila, je bila pa stalno okrog našega bloka in ko je enkrat videla tam mojo mamo je naredila cel halo. Večkrat mi je bilo rečeno, da nisva poročena, da stanovanje ni moje in da jaz nisem tam nič, da nimam pravice govort kdo bo tam in kdo ne. Rečeno mi je bilo celo, da otrok ni moj, ker jaz nisem oče, ampak samo od njenega sina.
Višek vsega pa je, da sem prejšnji teden zvedela, da je lani februarja šel prepisat svoje stanovanje- bil je 100% lastnik na njegovo mamo- 50%. In je ona potem šri notarju naredila prepoved odtujitve nepremičnine brez njenega soglasja. 1 leto in pol in tega nisem vedela....
Ko sem ga vprašala zakaj je to naredil, je rekel da je hotel zaščitit svojo mamo....In kaj smo jaz in njegov otrok? Aja pa naj povem, da gre za enosobno stanovanje, ki je že zdaj premajhno.
Jaz ga imam še vedno zelo rada, zelo ga pogrešam in trpim, ampak vem, da moram mislit nase in na otroka.... da bom pri 26 letih, s celim življenjem pred sabo, tam živela v strahu kaj si bo njegova mati izmislila čez pol leta? Da bom živela brez prihodnost? Hčerki bi morali kupiti novo posteljo, ampak je nimamo kam dat, ker je tolk majhno....

[Sarissima]

Omg, grozno spice girl
Mi je hudo zate

[..Evelyn..]

O groza spice girl..žal mi je, da se je tako izšlo (trenutno), ampak ja, prav imaš, kako drugače ne bi šlo. To kar je njegova mama počela je podlo, to kar je on storil za tvojim hrbtom pa še bolj (oprosti ampak "skrbeti za mamo" pred svojo ženo in hčero s tako absurdno potezo je preprosto debilno, kaj bo ona imela od stanovanja!? če že bi moral prepisat nate).. Mamin sinček naj torej ostane z mamo, upam pa, da ne bodo zdaj tvoje težave še večje, ko sta se razšla..