Strah - moj stalni spemljevalec

[emanuela]

A to šteje samo, če se preseliš skupaj s fantom?

[marmelada1]

Ali pa za stalno nekam, da veste, da boste tam živele. Ne pa začasno.

[T00Mika]

^^ Morda želi povedat, da ko se odločiš za skupno življenje, se malce spremeni vse skupaj.
eno je se videvat med vikendi, drugo pa, živet z nekom... Je pa odvisno od obeh partnerjev, kakšna karakterja sta, kako se zna kdo prilagajat... Kdor še tega ni preizkusil, pač verjetno nima ravno predstave o tem, kako poteka.

V tvojem primeru marmelada1, imam občutek, da nisi ravno srečna v zvezi, glede na to, da se ti pojavljajo takšni dvomi, o vsem skupaj. Nekje, verjetno mora bit nek razlog, glede na te dvome, ki te "mučijo".

[marmelada1]

V vezi sem srečna, bojim pa se skupnega življenja, oziroma vseh sprememb, ki bi jih prineslo.

[T00Mika]

Če si nekaj res želiš, potem se sprememb oz. posledic ne bojiš, temveč se skušaš soočit z njimi

[Trdonja]

V vezi sem srečna, bojim pa se skupnega življenja, oziroma vseh sprememb, ki bi jih prineslo.

Če boš s partnerjem zaživela skupaj, je najbolje, da poskušaš pri njem najprej preživet kakšen teden nepretrgoma in to večkrat. Vsaj kolikor sem jaz opazil, se po enem tednu vidijo vsi oz. večina problemov, ki bi se lahko pojavili pri stalnem skupnem življenju.

Vsekakor pa bi izpostavil, da če se kam preselita, se preselita na svoje, vstran od obeh matičnih družin (če živiš v istem bloku vendar v drugem stanovanju, potem nisi nič naredil). Videl sem ogromno razlogov zakaj je par šel narazen ob skupnem življenju in v 90% je bil kot razlog (ali pa vsaj eden izmed razlogov) naveden vmešavanje staršev partnerja.

[T00Mika]

V vezi sem srečna, bojim pa se skupnega življenja, oziroma vseh sprememb, ki bi jih prineslo.

Če boš s partnerjem zaživela skupaj, je najbolje, da poskušaš pri njem najprej preživet kakšen teden nepretrgoma in to večkrat. Vsaj kolikor sem jaz opazil, se po enem tednu vidijo vsi oz. večina problemov, ki bi se lahko pojavili pri stalnem skupnem življenju.

Vsekakor pa bi izpostavil, da če se kam preselita, se preselita na svoje, vstran od obeh matičnih družin (če živiš v istem bloku vendar v drugem stanovanju, potem nisi nič naredil). Videl sem ogromno razlogov zakaj je par šel narazen ob skupnem življenju in v 90% je bil kot razlog (ali pa vsaj eden izmed razlogov) naveden vmešavanje staršev partnerja.

No en teden preživet z osebo, je nekaj drugega kot skupno življenje. Tudi dopust (ponavadi traja kakšen teden/dva) in med tistim časom teško spoznaš morebitne probleme, ki bi se pojavili v skupnem življenju.

Z drugim odstavkom se pa delno strinjam. Če je le možno, čimdlje stran, čimbolj zase

[sirova štručka]

...

[Trdonja]

No en teden preživet z osebo, je nekaj drugega kot skupno življenje. Tudi dopust (ponavadi traja kakšen teden/dva) in med tistim časom teško spoznaš morebitne probleme, ki bi se pojavili v skupnem življenju.

Jao, pa saj nisem rekel, da je isto. Še zdaleč ne. Vsaj približen občutek dobiš kako je na stvari, če z nekom živiš vsaj en teden skupaj. Če ne zdržiš z nekom en teden oz. če ti že v tem času začne počasi najedavat, potem lahko skoraj zagotovo ugotoviš, da trajna migracija ni pametna odločitev.

Hotel sem samo povedat, da v roku enega tedna se pokaže večina večjih konfliktov, ki bi lahko nastali ob skupnem življenju. Še enkrat pa ponavljam; živet z nekom en teden in celo življenje NI niti približno enako.

Dopust je pa itak popolnoma XY situacija in nima veze s skupnim življenjem.

[T00Mika]

No en teden preživet z osebo, je nekaj drugega kot skupno življenje. Tudi dopust (ponavadi traja kakšen teden/dva) in med tistim časom teško spoznaš morebitne probleme, ki bi se pojavili v skupnem življenju.

Jao, pa saj nisem rekel, da je isto. Še zdaleč ne. Vsaj približen občutek dobiš kako je na stvari, če z nekom živiš vsaj en teden skupaj. Če ne zdržiš z nekom en teden oz. če ti že v tem času začne počasi najedavat, potem lahko skoraj zagotovo ugotoviš, da trajna migracija ni pametna odločitev.

Hotel sem samo povedat, da v roku enega tedna se pokaže večina večjih konfliktov, ki bi lahko nastali ob skupnem življenju. Še enkrat pa ponavljam; živet z nekom en teden in celo življenje NI niti približno enako.

Dopust je pa itak popolnoma XY situacija in nima veze s skupnim življenjem.

Isti k**** ali na dopustu bit z nekom en teden, ali pa živet pri njem en teden, da ga malce "preizkusiš" in ne v enem tednu je težko pridet do takšnega spoznanja o morebitnih konfliktih v skupnem življenju.
Eni ste res "asi", da uspete presodit po enem tednu, ali je skupno življenje s to osebo mogoče ali ne...

[marmelada1]

Vsekakor pa bi izpostavil, da če se kam preselita, se preselita na svoje, vstran od obeh matičnih družin (če živiš v istem bloku vendar v drugem stanovanju, potem nisi nič naredil). Videl sem ogromno razlogov zakaj je par šel narazen ob skupnem življenju in v 90% je bil kot razlog (ali pa vsaj eden izmed razlogov) naveden vmešavanje staršev partnerja.

Živela bova pri njemu doma, če bova skupaj, ker nama drugače ne znese.

[Trdonja]

Isti k**** ali na dopustu bit z nekom en teden, ali pa živet pri njem en teden, da ga malce "preizkusiš" in ne v enem tednu je težko pridet do takšnega spoznanja o morebitnih konfliktih v skupnem življenju.
Eni ste res "asi", da uspete presodit po enem tednu, ali je skupno življenje s to osebo mogoče ali ne...

Veš kaj; več pojma pa že imaš, če vsaj poskušaš z njim živet skupaj, kot pa se sprve preseliš in nimaš več poti nazaj (vsaj enostavne ne).

Jaz sem se z eno punco fenomenalno razumel, super sva se imela, nikdar si nisva šla na živce in pri njej sem večkrat preživel po par dni skupaj, pa ni bilo nikdar problemov. Ko sem pa enkrat poskušal en teden pri njej bit, se mi je pa skoraj sfuzlalo. Dalj časa, ko sem bil pri njej, slabše je bilo. Hvala bogu, da sem se po enem tednu lalhko spakiral domov, ker drugače bi si drug drugemu oči izpraskala!

In JA, v enem tednu sem ugotovil, da če bi se preselil takrat k punci, bi bila to velika napaka - po vsej verjetnosti usodna za najino zvezo.

In ne, ni isti k**** dopust al pa življenje doma - to ti že zdrava pamet pove.

[marypa]

ko je meni to nekdo rekel, sem si mislila, ok... s tem se mi niti ne da ukvarjat... pomoje samo še nisi spoznala pravega ali pa se ne upaš prepustiti in zaupati...

[baroque]

Preveč se obremenjuješ s stvarmi, ki v sedanjosti in ta trenutek sploh niso pomenbne. Ko boš enkrat stala pred takimi odločitvami se boš že soočila z njimi. Ne moreš konkretno zaživet ker imaš ves čas nekaj v srcu. Po ene strani te razumem saj imam tudi jaz takšne dneve .. A moraš se naučiti,da se prepustiš in uživaš življenje brez takšnih obremenitev.
Mogoče ta fant je pravi zate, ampak ti ne dopustiš da bi zares lahkotno in sproščeno zaživela z njim.
In to vama bo uničilo prihodnost, tebi jo bo!
Čas je,da razčistiš stvari v tvoji glavi in ZAŽIVIŠ.
Dolgotrajen proces,ampak ne obupaj

[marmelada1]

Hvala