Ste v življenju resnično srečni?

[fun]

Hehe...da še zase napišem, da se bo lahko uporabilo kot argument v bodočih kdoimaprav debatkah

Ne, nisem srečna in tudi nikoli ne bom. In nisem nesrečna zaradi tega, ker nisem srečna. Sama sem pač tak človek, ki si postavlja vedno nove cilje, in ki ga vsak uresničeni ne napolni in umiri, ampak le še odpre nova vrata po katerih raziskovanju hlepim. Po drugi strani sem nostalgičen tip človeka, ki objokuje dneve, ko se je pri babici na tleh v dnevni igral s kockami, preživljal poletja pri drugi babici na morju in debatiral o škropivih za sadna drevesa s starim očetom, hodil na prve zmenke in še vedno objokujem gimnazijske dneve. Dejstvo pa je tudi, da mi prav nič ne fali. Če bi se lahko otresla svoje pretirane samokritike in perfekcionizma....verjamem, da bi kdo drug v moji koži celo užival, sama sem pa pač človek, ki preprostno ni srečen, če ni malo nesrečen.

Kot da bi napisala sama... Preveč sem samokritična, vedno nezadovoljna, vedno hočem več, vedno mam v mislih da sem naredila premalo, da sem spustila nekaj pomembnega... In hrepenim po "brezskrbnosti" in "starih časih"...

[sanjaanja]

Nisem zares srečna. Bolj se delam srečno kot v resnici sem. V notrnjosti pa je precej bolečine, ki jo ne kažem na zunaj.

[Yazmeen]

Hmmm, odvisno od dneva. Včasih mam obdobje, ko sm ful srečna, pa potem takoj pride obdobje, ko sm nesrečna. Ne vem, u bistvu mam skoz u glavi un filing, da morm še velik narest, končat šolo in si poiskat eno boljšo službo, po možnosti tako, kjer mi bo lepo delat, še velik videt, velik izkusit, želim si it na svoje v svojo hiško na samem, uredit zvezo...take stvari. čeprov tud to ne pomen, da pol bom pa 100% srečna in zadovoljna, ampak bo pa velik ovir manj na moji poti do sreče

[a_pikica_a]

En zanimiv citat o sreči:
"La felicità non è avere quello che si desidera, ma desiderare quello che si ha." Oscar Wild.

Sreča ni imeti tisto, kar si želiš, ampak želeti tisto, kar imaš.

[Miss N.]

mam par kilov preveč...na dieti sm že celo življenje brez nobenega vidnega uspeha...teža te ne bo osrečila tok kot misliš da te bo, velika napaka žensk je, da mislijo da bojo srečne če bodo prišle na določeno kilažo, pa so na koncu še vedno nesrečne.

kaj bo mene osrečilo oz...kaj me ne bo..je odvisno samo od mene...

sm samska...moje frendice so vse neki poparčkane in njihove zveze so vse oh in sploh in pocukrane in ne vem še kaj vse...so what, veš kok žensk je samskih, sej včasih je smotan, drugače pa zna bit še boljš. Da ne omenim dejstva, da velika večina več kot pretirava, kako jim je rožnato, v resnici je pa nemalo problemov in skrbi. Na ven je velik ljudi srečnih in vsi radi mislijo da jim drugi zavidajo srečo, kaj se pa dejansko dogaja za štirimi stenami je pa vprašljivo

to vem tudi sama...samo pač nekatri živijo od tega da si mečejo pesek v oči in verjamejo, da mi verjamemo njim...

...na živce mi gre moja sestrična k je lena ku fuks in se ji nikoli ne da it ven, pa še niti 20 jih nima, in mene to ful jezi, ker js sm vedno piena di energia in zmerm pripravljena za it ven...najdi drugo družbo za ven

ni problema najdit drugo družbo za ven...anci sej jo mam...ma js nimam vpliva na to, da so nekateri na dopustih, drugi bolani in še in še...
glede sestrične pa...po eni strani jo občudujem...kako je brez volje...js sm bla v njennih letih skozi okoli...še zdej...za vikend da bi bla doma...zelo težko izvedljivo...

in po vsemu zgoraj napisanemu....imam sploh razlog, da sm srečna?JAA
Sreča niso stvari ki jih maš, ampak stvar dojemanja.Lahko ti gre vse narobe, pa boš relativno srečen, lahko pa ti gre vse po maslu, pa boš še vedno nesrečen, še skor bolj, ker se boš spraševal zakaj si nesrečen kljub vsemu doseženemu...

vsak ma svojo definicjo sreče in še marsičesa...vsi smo si različni...

čeprav...u službi se mam fajn (z občasnimi obdobji ko mi pride vse proti in bi vse najrajši poslala nekam), s šolo tudi nimam problemov (čeprav nastopi čas nejevolje in razmišljanje v smislu "kaj mi je bilo treba tega" ko se je potrebno učit za izpite) probi spremenit razmišljanje, ni lahko, ni hitro, se pa dolgoročno obrestuje

mislim, da tudi tvoje življenje ni popolno, tako da...ššššššš...


je pa dosti odvisno tudi od razpoloženja...če bi pisala zdej še enkrat prvič v to temo...sigurno ne bi napisala kar sm takrat...slab dan...vse na kupu...

tako da...*srčica*...uživej svoje življenje in ne se tolko obremenjevat z drugimi...pa tudi nasveti...sej vem da so (oz verjamem) da so dobronamerni...ma...posveti se rajši sebi...

[Smeška.]

Ne. Ampak, ok.. Mogoče en dan bom.

[KittyCat]

družba je tako organizirana, da ne moreš bit srečen, pika.

Sreča ni odvisna samo od družbe.

ti se kar tolaži

[*purple*]

evo purpl, absurd 21 stoletja

Nimam dokončane šole, trenutno tud študentskega dela nimam in s tem svojega prihodka (razen če mastercard šteje? ), nisem rojena v bogati družini, moj fant ni princ na belem konju,imam kile preveč...
ampak sem srečna!
Imam ljudi okoli sebe, ki me imajo radi in imam jaz rada njih in me osrečujejo.Brez njih nevem kaj bi.
Imam njega, ki mi stoji noč in dan ob strani, ki me pozna, ki bere moje misli in ki me razume...Imam male stvari, ki me osrečujejo, imam toplo posteljo,dobro hrano in čisto vodo.
nevem, ne potrebujem veliko da sem srečna, res ne...In v tem momentu, sigurno sem..
valda pride kakšen dan,ko ti stvari ne laufajo tako kot morejo, ko se za kratek čas ustaviš...ampak vedno dvignem glavo in grem dalje..Ne pustim se poteptat okolici, svetu in čćasu res ne.Uživam točno v tem, kar mi je nudeno v momentu.
Tudi preteklosti nikoli nebi brisala, ker bi s tem brisala ljudi, ki sem jih takrat spoznala in mi pomenijo veliko!Nebi brisala prekrasnih spominov na nora leta in na vse norčije, ljubezni, solze...Nebi, ker so me te stvari naredile močno in zadovoljno!

[Shelve]

Ne in dvomim, da bom kmalu. Sicer pa bi lahko citirala Sekhmet..

[*srčica*]

mam par kilov preveč...na dieti sm že celo življenje brez nobenega vidnega uspeha...teža te ne bo osrečila tok kot misliš da te bo, velika napaka žensk je, da mislijo da bojo srečne če bodo prišle na določeno kilažo, pa so na koncu še vedno nesrečne.

kaj bo mene osrečilo oz...kaj me ne bo..je odvisno samo od mene...

sm samska...moje frendice so vse neki poparčkane in njihove zveze so vse oh in sploh in pocukrane in ne vem še kaj vse...so what, veš kok žensk je samskih, sej včasih je smotan, drugače pa zna bit še boljš. Da ne omenim dejstva, da velika večina več kot pretirava, kako jim je rožnato, v resnici je pa nemalo problemov in skrbi. Na ven je velik ljudi srečnih in vsi radi mislijo da jim drugi zavidajo srečo, kaj se pa dejansko dogaja za štirimi stenami je pa vprašljivo

to vem tudi sama...samo pač nekatri živijo od tega da si mečejo pesek v oči in verjamejo, da mi verjamemo njim...

...na živce mi gre moja sestrična k je lena ku fuks in se ji nikoli ne da it ven, pa še niti 20 jih nima, in mene to ful jezi, ker js sm vedno piena di energia in zmerm pripravljena za it ven...najdi drugo družbo za ven

ni problema najdit drugo družbo za ven...anci sej jo mam...ma js nimam vpliva na to, da so nekateri na dopustih, drugi bolani in še in še...
glede sestrične pa...po eni strani jo občudujem...kako je brez volje...js sm bla v njennih letih skozi okoli...še zdej...za vikend da bi bla doma...zelo težko izvedljivo...

in po vsemu zgoraj napisanemu....imam sploh razlog, da sm srečna?JAA
Sreča niso stvari ki jih maš, ampak stvar dojemanja.Lahko ti gre vse narobe, pa boš relativno srečen, lahko pa ti gre vse po maslu, pa boš še vedno nesrečen, še skor bolj, ker se boš spraševal zakaj si nesrečen kljub vsemu doseženemu...

vsak ma svojo definicjo sreče in še marsičesa...vsi smo si različni...

čeprav...u službi se mam fajn (z občasnimi obdobji ko mi pride vse proti in bi vse najrajši poslala nekam), s šolo tudi nimam problemov (čeprav nastopi čas nejevolje in razmišljanje v smislu "kaj mi je bilo treba tega" ko se je potrebno učit za izpite) probi spremenit razmišljanje, ni lahko, ni hitro, se pa dolgoročno obrestuje

mislim, da tudi tvoje življenje ni popolno, tako da...ššššššš...


je pa dosti odvisno tudi od razpoloženja...če bi pisala zdej še enkrat prvič v to temo...sigurno ne bi napisala kar sm takrat...slab dan...vse na kupu...

tako da...*srčica*...uživej svoje življenje in ne se tolko obremenjevat z drugimi...pa tudi nasveti...sej vem da so (oz verjamem) da so dobronamerni...ma...posveti se rajši sebi...

se ne obremenjujem z drugimi. hotla sem dat dobronameren nasvet in nisem pričakovala da me boš zarad tega tok da ne napadla...pa dobr...fajn se mej

[GoldenEye]

Včasih sem srečna, včasih ne... se mi pa zdi, da sem večkrat nesrečna oz. bolje rečeno nezadovoljna.

[metuljčica*]

Sekhmet je res dobro napisala...

Jaz tudi včasih pomislim, da sem lahko srečna, ker imam vse, kar imam, pa nisem.
Vedno obstaja nekaj, česar si želim in k čemur stremim in nisem srečna, dokler tega ne dobim/dosežem. Pa mislim, da ni s tem nič narobe. Dokler si prizadevam k nečemu ''več'', ne bom obstala na mestu.

[vrvica]

Definitivno se nikoli v zivljenju nisem bila tako srecna in zadovoljna kot sem zdaj. Ce bi odstela probleme z druzino (tega se pac niti slucajno ne da odsteti) mislim, da bi lahko rekla da sem res res srecna. Ker sem tako ljubljena in tako ljubim , sem mlada, studiram tisto, kar me resnicno zanima, denarja mi sicer ne ostaja, ampak zaenkrat se niti malo nimam namena pritozevat.
Pa predvsem zato, ker koncno cutim, da se moj jaz izoblikuje. V zadnjem letu ali dveh sem se precej spremenila in sedaj sem s svojimi pogledi na svet in s svojimi naceli resnicno zadovoljna. Vidim kaj imam v glavi, cesa nekateri ne bodo nikoli imeli. Moj pogled postaja tako cist in jasen, temu se vsak dan znova cudim. Res sem neizmerno hvalezna haniju za vse, kar mi je dal.

[Lil`Bee]

isto, popolnoma isto kot sekhmet!
pa vendar zavidam ljudem ki zgledajo vedno srečni in zadovoljni.. želim si da bi se lahko dobro počutila v svoji koži.
purple... tebi lahko pa samo čestitam, ker si dosegla, kar mislim da sama nikoli ne bom, res.. zavidam takim ljudem

[keepsake]

Sem srečna!

Dolga in trnova pot je bila do sem, težka borba, ampak lahko iskreno rečem da sem res srečna.
Kljub vsem stvarem ki so se mi dogajale in se mi še vedno (pa niso najbolj mile), zmorem na kup nabrat energijo in it preko.

Zbujam se z nasmeškom in verjamem (pa tudi vidim), da gre tistim, ki jih ta moja res očitna energija ne fascinira, hudo hudo v nos.