Ste v življenju resnično srečni?

[Sessa]

jah resnica je, da nam bo vedno nekaj manjkalo v življenju, zato ne moremo pričakovati popolnosti..je pa res, da če ti nekaj resnično ne da miru, moraš nekaj storiti v tej smeri.si ti pripravljena storiti kaj za to?

[punchka]

aha...kaj natanko pa pomeni predznanje?in kako se ti zdi na šoli?se ti zdi zahtevno?

jaz sem se šele vpisala, če bom sprejeta, pa izvem naslednji mesec sicer pa kolikor sem slišala, ni zelo zahtevno. ne vem pa, koliko lahko temu verjamem
predznanje pomeni npr. toliko, kot se naučiš angleščine v srednji šoli. saj na njihovi strani imaš test, kjer lahko preveriš, če imaš dovolj znanja za določen jezik. ni pogoj, da si ta jezik že imela v srednji.

[micamaca]

jah resnica je, da nam bo vedno nekaj manjkalo v življenju, zato ne moremo pričakovati popolnosti..je pa res, da če ti nekaj resnično ne da miru, moraš nekaj storiti v tej smeri.si ti pripravljena storiti kaj za to?

ja sem... samo problem je v tem, da niti ne vem prov dobr, kje naj začnem... oz. vem, pa zadeva ni tako enostavna... sem že parkrat hotla zamenjat službo, pa žal vedno znova ugotovila, da bi prišla z dežja pod kap... dobre službe žal ne rastejo na drevesu, pa tudi ne poznam prov velik ljudi, ki bi mi lahko pomagal s kakšnimi priporočili ali nasveti (večino dobrih služb namreč danes lahko dobiš samo prek vez )

[Aloha]

Sessa, o sreči nam pisala, kr nism razpoložena za to, loh ti pa za novinarstvo povem (čeprou ne vem, če je to zdej OT al ne) ... Predznanje ni nč drucga kt ena splošna razgledanost, k naj bi si jo največ prdobiu na gimnaziji. Dejstvo je, da je novinarstvo zlo široko zastaulen in se mau bl zdefinira šele u tretjem, četrtem letniku. Drgač maš pa use od soc, psi, politologije, mednarodnih odnosu, slo, pravopisnih in stilističnih predmetou do statistike, ekonomije, informatike ... Fino je znat jezike, čeprou maš obveznga sam enga, pa še to sam prve dve let, je pa seveda velik plus za samo delo kasnej. Študij ni pretirano težek, če te tovrstne stvari veselijo in zanimajo, če ti ni težko napisat članka, kritike, narest intervjuja in podobno. Čeprou tega ni lih dost (na izrednem res zlo mal). So pa tko k pousod tisti predmeti, kjer se dela osip in se usak let folk trese in žiucira. Sam se da tut to narest. Pa velik sreče, če se odločš prdružt nasledni generaciji študentov novinarstva.

[Sessa]

ooo, full lepo. Najlepša hvala :bussi:

[orhideja1]

Sploh nisem srečna. Imam narejen faks in dobro službo. To je pa tudi vse. Nimam pa tistega kar bi me delalo srečno.

[sončk]

orhideja1, sej ne da težim (ali pač), ampak v vsaki temi vidm skor en tvoj post, k se pritožuješ nad življenjem, ker nimaš tipa. Ja na kozmo forumu ga zihr ne boš spoznala.


Sicer sm pa relativno srečna, oz. lahko bi se reklo ne-nesrečna. Nekaj nevtralnega, guram skoz življenje z začasnimi highi in lowi

[small_star]

Seveda sem srečna - imam službo (sicer pripravništvo, a boljše kot čisto nič), opravljam poklic, ki mi je iz dneva v dan bolj všeč, imam super fanta, starši me podpirajo pri vsaki moji odločitvi in mi svetujejo, rada imam te sončne dneve... In seveda, srečna in zadovoljna sem sama s sabo.

[jullia_]

Jaz sem srečna.
Pa ne samo srečna v smislu vprimerjavizlačnimičrncinimamkajjamrat (tale iluzija-style pisanja se mi vedno bolj dopade ), ampak prav srečno srečna, ker vedno bolj ugotavljam, da se vse, kar si želim, vedno bolj uresničuje.

[*srčica*]

Jaz sem srečna.
Pa ne samo srečna v smislu vprimerjavizlačnimičrncinimamkajjamrat (tale iluzija-style pisanja se mi vedno bolj dopade ), ampak prav srečno srečna, ker vedno bolj ugotavljam, da se vse, kar si želim, vedno bolj uresničuje.

zavidanja vredno. pri meni je še vse bolj kot ne nihanje...

[Sekhmet]

Hehe...da še zase napišem, da se bo lahko uporabilo kot argument v bodočih kdoimaprav debatkah

Ne, nisem srečna in tudi nikoli ne bom. In nisem nesrečna zaradi tega, ker nisem srečna. Sama sem pač tak človek, ki si postavlja vedno nove cilje, in ki ga vsak uresničeni ne napolni in umiri, ampak le še odpre nova vrata po katerih raziskovanju hlepim. Po drugi strani sem nostalgičen tip človeka, ki objokuje dneve, ko se je pri babici na tleh v dnevni igral s kockami, preživljal poletja pri drugi babici na morju in debatiral o škropivih za sadna drevesa s starim očetom, hodil na prve zmenke in še vedno objokujem gimnazijske dneve. Dejstvo pa je tudi, da mi prav nič ne fali. Če bi se lahko otresla svoje pretirane samokritike in perfekcionizma....verjamem, da bi kdo drug v moji koži celo užival, sama sem pa pač človek, ki preprostno ni srečen, če ni malo nesrečen.

[Lainy]

Biti resnično srečen? Možno je, smisel je tudi možno najdit ampak se mi zdi, da se s temi vprašanji ni za ubadati v mladosti. Pismo, kamokoli pogledam , kogarkoli vprašam tiste malo starejše seveda vsi rečejo, da so bila dvajseta(še pred tem pa obdobje najstniških let) najbolj bedna leta. In da so sedaj, ko jih štejejo 30plus resnično srečni in da šele zdaj dosegajo v življenju tisto, kar je smiselno. Torej: z vprašanji rajši počakajte, za iskanje pa nikoli ni prepozno...
Sessa glede novinarstva pa takole. Super najdla si se. Verjemi, da vem kakšen dober filing je to, ampak ni prepozno, vrata še zdaleč niso zaprta. Da si novinar ne enači z izobrazbo fdvjevske smeri. Novinar je lahko vsakdo. Pravnik, gradbinec, trgovec, ma kar češ! Dejstvo je, da tako lahko kot lahko prideš v novinarske vode(seveda je vse več novinarjev honorarnih) z vztrajnostjo in veliko volje, je težko še kje najti. Omenjala si kuharstvo...zakaj se ne bi preprosto znajdla. Združiš temo kuharstva z novinarstvom. Potreniraš malo slovenščino, naštrudiraš kakšnega res nadarjenega novinarja, greš na kakšen tečaj, začneš pisati prošnje ali tv hišam ali pa kakšnemu časopisu. Pišeš, pišeš in pišeš. Ter pošiljaš-zgodbe, najdeš morda res kakšno konfliktno temo. Se najprej usmeriš na lokalne sfere. Se prilimaš kakšnemu uredniku za vrat in morda ne uspeš v prvem poskusu pa zato v drugem, morda tretjem.
Seveda ni lahko, ampak zna ti uspeti. Poleg tega pa na nek način preko tega spoznaš kaj novinarstvo sploh je. Za novinarja pa ne pozabi, da je kar naredi novinarja vrednega je znanje, ki ga ima. Torej knjige v roke in naberi čim več splošnega znanja, da v kakšnem besednem dvoboju ne ostaneš tiho.

[jullia_]

Povzetek: Sedanjost ti je sicer kul, ampak pogrešaš preteklost in komaj čakaš prihodnost?

Saj glede tega sva na istem, samo da sem jaz uspela nostalgijo umirit do te mere, da lepe spomine obujam z veseljem in se ne sprašujem več, zakaj se je moralo končat.
Prihodnost pa prihaja, prejšnji post sem pisala še vsa zalimana in ga v bistvu napisala narobe. Napisala sem, da se vedno bolj uresničujejo stvari, ki si jih želim. V resnici pa le sama vedno bolj opažam te "uresničitve", ker sem se nehala fokusirat zgolj na eno stvar in se psihirat zaradi nje, medtem pa zamujat vse ostalo.

[g00fy_qa]

Jaz sem nekaj podobnega kot Sekhmet. Preveč nostalgije, samokritike in perfekcionizma. Ne vem, če sem srečna. Ker ne vem, kaj naj bi sreča bila. Ko jo izkusiš, veš da je to to? Ali jo sploh lahko izkusiš brez predhodne izkušnje trpljenja?
V bistvu mislim da je tako: sem zelo srečna in zelo nesrečna - in menda še vse vmes. Ni nekega trajnega občutka. Sploh pa je sreča zame nekaj tako abstraktnega in sploh ne verjamem, da je dosegljiva v kombinaciji s trajnostjo.

[jullia_]

Jaz pa mislim, da je ravno to razlika med srečo in zadovoljstvom.
To, ali si srečen ali ne, je v bistvu še najbolj odvisno od tega, kako gledaš na življenje. Zadovoljstvo je pa trenutno stanje duha, na katerega vplivajo zunanji faktorji od vremena do tečnega šefa.