starši

[Marcela123]

nov primer problemov s stariši:

Zadnja leta je mad mano im mami prepad, ki se veča in veča in mi je hudo. Veliko in posameznih primerov ne bom izpostavljajla mogočene enega ali dva. Bistvo najinega slabšega osdnosa pa je po mojih predvidevanjih to, da se najina pogleda v velikih stvareh precej razlikujeta (jo vprašam za nasvet, pa ga mogoče potem ne upoštevam in naredim drugače) in to je krivo, da je odnos kakršn je, pa tudi da mami povem nazaj kadar mi ni ljubo kar mi pravi, saj ima mami dar govora in pri nikomer ne špara jezika. Zelo direktna je, kar jaz ne maram najraje pri ljudeh, zato se ji postavim po robu.

Npr1: Zutri zamujam v službo in se mi ponavadi mudi, ko ona vstane saj začne službo kasneje in mi pravi naj npr nekaj še postorim, dvakrat sem naredila tretjič pa sem jo vprašala zakaj mi to dela, saj ve kdaj začnem z službo. Pa mi je rekla v njenem tipičnem tonu, naj se že spelem in da naj zato prej vstajam, seveda ji nisem ostala dolžna. Nisem je zmerjala, ampak sem se nazaj ujezila. Itak mi je pokvarla jutro, kot mi ga vedno, kadar se sprema.

Npr2: Meče mi telefonsko slušalko dol, kadar jo kličem in ji imam za povedat kaj takega, kar ne želi poslušat. In vem kaj takrat na oni strani reče, ker tudi atju to naredi, ko mu vrže kdaj dol - ne bom te js poslušala, kaj mi boš ti težil - predvidevam da isto pri meni. Narobe je bilo to da je dala mojo novo stvar podarila naprej, ni pa vedela da je moja. Jaz sem to stvar iskala in ko sem jo videla pri drugemu sem se ujezila saj sem to stvar iskala, zato sem poklicala mamo in jo vprašala zakaj je ko je imela čistko, dala mojo stvar naprej, da sem to jaz kupila itd, in me je vprašala če sem jo zato klicala in mi vrgla dol.

Ob takih trenutkih...bolje da ne napišem kaj mi dela in kaj me ima da bi ji povedala. Skratka mati je precej samostojna, in si ne dovoli da bi ji kdo oporekal ampak jaz nisem tiho, sploh če me obdolži po nepravem. Prosim za pomoč, odnos se je izpred let skrhal do te mere, da mi je neprijetno jo objet ali jo poljubit, kot da mi je nerodno, saj si nisva več tako blizu. In ker vem, da sem jo včasih objela, poljubila, sedaj pa tega ne zmorem več, imam zadržke, pa ne da jo ne bi marala, ampak tako občutim...To se ne bi smelo zgoditi, PROSIM za vaš pogled na moj primer

[PeggySue*]

Mislim,da ima tvoja mami težve sama s sabo,sprejemanjem tujega mnjenja,kakor tudi dejstva,da odraščaš in nisi več majhna punčka.
Kolikor razumem,je precej dominantna tudi do ostalih.
Po mojem bi bilo zate najbolje,da ji ob priliki,ko bo imela čas in ne bo slabe volje,poveš tako kot si nam.
Da jo pogrešaš,da pogrešaš vajin odnos izpred let in ,da se bojiš,da se bo vse to izgubilo.Povej ji tudi,da jo še vedno potrebuješ,četudi imaš svoje mišljenje,ter,da ga nimaš zato,da bi jo ujezila,pač pa zato,ker preprosto odraščaš in delaš tisto,kar misliš,da je zate najbolje.Daj ji vedeti,da ti njeno mišljenje navkljub vsemu veliko pomeni.

[misa.masa]

---------------->nov problem s starši

No naj kar začnem, pred kratkim sem končala 3 letno zvezo z fantom s katerim sta bla moja starša zelo zadovolna .Vendar če ne gre ne gre. Tako sm začela svojo lubeznsko plat znova pri drugemu. In ravno sveže use skup nas je mama, ko je prišla domov srečala pred blokom, ni blo druge kot ga predstavit. Ko sem prišla domov me je uprašala da kdo je ta sem ji rekla da prijatelj (sama veretno sluti da nekaj je ali pa bo). Čez dva dni mi začne malo da ne kričat da mam za mislit na šolo (imam sicer dva popravna ampak do sedaj sem še vsakega naredila in ona to dobro ve) in da domov naj ne vozim nubenih južnakov (ker njegovi starši ne izvirao in slovenije) da naj si najdem domačina, čene naj si najdem službo in satanovanje in grem, da naj nič ne mislim na pohajane ob vikendih, naj se učim, da komaj sem enega pustila začnem že z drugim.Vedno sem domov prihajala dokaj zgodi 1 ali ob 2 ure najkasnej, v primernem stanju nism pila niti kadila, oba starša to vesta. Nikoli nisem naredila nobene neumnosti da bi vame lahko iz katerekoli strani dvomila.

Sedaj sama ne vem kaj bi naredila in kje naj se lotim,s tem fantom sva že poparčkana, ful sem zalubljena vanj in sva si kot en za drugega. Mama pa temu močno nasprotuje iz razloga da ni "domačin".
Kaj mi svetuete,ker pomislim da bi najrajš poslala ceu svet nekam...našla sem si fanta zelo razumevajočka,ljubečga,pogovorneg (skratka takega kot sem si ga želela) in sejdaj mi gre use narobe.Stara sem pa 18 in pou.

[Dead_kid]

Ne morem si pomagat, sam če pa pri 18ih in pol ne veš, da se napiše DOMOV in ne DOMOL, pol pa resno nekej ni okej s teboj

[positive vibration]

Ne morem si pomagat, sam če pa pri 18ih in pol ne veš, da se napiše DOMOV in ne DOMOL, pol pa resno nekej ni okej s teboj

Verjetno ima popravca iz slovenštine. haha.

[Libido.]

Jst se tudi zadnje čase vedno manj razumem s starši. Že ko sem bla majhna, se spomnim, da mi ni bilo nikoli prijetno doma. Nikoli mi niso dali občutka da me imajo radi, vedno so kričali name za vsako malenkost, mama me je dostikrat udarila. Že v osnovni šoli sem se začela potem nekako zapirat vase, nikoli se nisem pogovarjala z njimi o problemih ki sem jih imela. Ko sem šla v srednjo šolo v Ljubljano sem čutila tako olajšanje, ker vsaj med tednom nisem bla doma. Za vikende ko sem prišla domov, sem itak takoj poslušala kričanje. Vedno so me zmerjali in govorili da sem nesposobna, da mi nikoli ne bo uspelo končat šole. Tako sem počasi tudi zgubljala voljo da bi kaj naredila iz sebe, kadar sem dobila kakšno dobro oceno al mi sploh niso verjeli in so mi govorili da lažem, da sem v resnici dobila nezadostno, da nisem sposobna dobit odlično al se pa sploh niso zmenli za to. uglavnem pohval nisem dobivala, samo kritike. Ko sem lani pustila šolo v Ljubljani in se odločila da bom končala v domačem kraju po izpitih je bilo na začetku še nekako v redu. Ocene so se mi tudi ful izboljšale, večinoma sem imela na začetku same odlične. Enkrat al dvakrat je padla kakšna pohvala z njihove strani, potem se je pa spet začelo to da lažem o ocenah. Nekako mi je začelo bit vseeno za to, sem se odločla da šolo končam kljub temu da me ne podpirajo.
Trudla sem se ful (in se bom še naprej, za jeseni mi je ostalo še nekaj izpitov), zarven sem si našla še delo, kupujem si vse cunje sama (mama mi kdaj pa kdaj kupi kakšno stvar ki jo nujno rabim ampak tudi tosi večinoma sama kupujem), telefon si plačujem sama, izpit za avto tudi .. Brat je star 18 (jst bom oktobra 20), letos ni naredil letnika, ker ni hodil nič v šolo .. Zdej je bil čez celo poletje doma, ker se mu ne ljubi it delat .. On je seveda oh in sploh priden in za narado ker si sam ni sposoben zaslužit denarja mu vse kupujejo oni - si zaželi nove superge čeprav jih ima že 3 pare in jih res ne rabi - in jih dobi, zdej so mu šli naredit naročnino ki mu jo bodo seveda oni plačevali (jst sm si jo pri njegovih letih že sama), vedno mu dajejo denar za ven, mu kupujejo cigarete .. Jst ne dobim od njih praktično nič, vedno mi govorijo naj si kupim s svojim denarjem ..
Poleg tega je on nonstop al doma za računalnikom al zunaj s kolegi, kjer počne neumnosti (trava, alkhol, dostikrat so imeli že opravka s policijo) .. Če mu rečejo naj kaj naredi doma reče "Ne!" in se pobere ven .. Jst vedno naredim kar mi naročijo/me prosijo, poleg tega pa še dosti drugih opravil postorim doma sama od sebe brez da bi mi kdo kaj rekel ..
Kadar grem ven mi vedno težijo kdaj pridem .. Recimo rečem da nevem točno, OKOLI 23h .. in me ob 23.05 že kličejo in kričijo name kje sem, ko pridem domov pa lih tako .. Enkrat zadnjič me je mama tudi udarila zradi tega, ampak sem se potem samo umaknila v svojo sobo in naslednji dan nisem govorila z njo .. Kadar pa brat reče da pride npr. ob 22h in ga še vedno ni, ga dvakrat, trikrat pokličejo, ko se jim ne javi samo skomignejo z rameni in grejo spat in jim je vseeno če pride potem ob 4h zjutraj ..
Jst ne prenesem več tega da delajo take razlike med nama .. Poleg tega sta oba vews čas nekaj živčna in se za vsako malenkost dereta name, včasih si ne upam spregovorit niti o vsakodnevnih stvareh ker vse obrneta na kreg .. Brata itak nikoli ni doma, tako da sem potem jst deležna vsega tega ..
Pogovorit sem se poskuila že dostikrat, ampak ne gre .. Da bi bla cele dneve od doma kot brat tudi ne gre .. Ker po njihovem jst pač nimam kaj delat na pijački več kot pol ure, na sprehodu več kot eno urco, uglavnem nimam kaj delat tolko časa zunaj .. Potem me nonstop kličejo kdaj mislim pridet, če se pa ne javim je pa ko pridem domov še petkrat hujše .. Preprosto ne zdržim več doma, začela sem se zapirat vase in tudi zunaj v družbi se ne počutim več dobro, ker imam ves čas v mislih kako bo ko pridem domov ..
Zdej sem se odločila da do konca naredim izpit za avto in še vse izpite ki so mi ostali v šoli, grem februarja na maturo .. Ta čas bom pa ves čas delala in šparala denar, da grem čimprej na svoje .. Upam da mi rata že naslednjo jesen .. To mi je največja želja zdej, čeprav se bojim da se mi bo prej že zmešalo ker res ne zdržim več doma ..

[*QueenBitch*]

Jst se tudi zadnje čase vedno manj razumem s starši. Že ko sem bla majhna, se spomnim, da mi ni bilo nikoli prijetno doma. Nikoli mi niso dali občutka da me imajo radi, vedno so kričali name za vsako malenkost, mama me je dostikrat udarila. Že v osnovni šoli sem se začela potem nekako zapirat vase, nikoli se nisem pogovarjala z njimi o problemih ki sem jih imela. Ko sem šla v srednjo šolo v Ljubljano sem čutila tako olajšanje, ker vsaj med tednom nisem bla doma. Za vikende ko sem prišla domov, sem itak takoj poslušala kričanje. Vedno so me zmerjali in govorili da sem nesposobna, da mi nikoli ne bo uspelo končat šole. Tako sem počasi tudi zgubljala voljo da bi kaj naredila iz sebe, kadar sem dobila kakšno dobro oceno al mi sploh niso verjeli in so mi govorili da lažem, da sem v resnici dobila nezadostno, da nisem sposobna dobit odlično al se pa sploh niso zmenli za to. uglavnem pohval nisem dobivala, samo kritike. Ko sem lani pustila šolo v Ljubljani in se odločila da bom končala v domačem kraju po izpitih je bilo na začetku še nekako v redu. Ocene so se mi tudi ful izboljšale, večinoma sem imela na začetku same odlične. Enkrat al dvakrat je padla kakšna pohvala z njihove strani, potem se je pa spet začelo to da lažem o ocenah. Nekako mi je začelo bit vseeno za to, sem se odločla da šolo končam kljub temu da me ne podpirajo.
Trudla sem se ful (in se bom še naprej, za jeseni mi je ostalo še nekaj izpitov), zarven sem si našla še delo, kupujem si vse cunje sama (mama mi kdaj pa kdaj kupi kakšno stvar ki jo nujno rabim ampak tudi tosi večinoma sama kupujem), telefon si plačujem sama, izpit za avto tudi .. Brat je star 18 (jst bom oktobra 20), letos ni naredil letnika, ker ni hodil nič v šolo .. Zdej je bil čez celo poletje doma, ker se mu ne ljubi it delat .. On je seveda oh in sploh priden in za narado ker si sam ni sposoben zaslužit denarja mu vse kupujejo oni - si zaželi nove superge čeprav jih ima že 3 pare in jih res ne rabi - in jih dobi, zdej so mu šli naredit naročnino ki mu jo bodo seveda oni plačevali (jst sm si jo pri njegovih letih že sama), vedno mu dajejo denar za ven, mu kupujejo cigarete .. Jst ne dobim od njih praktično nič, vedno mi govorijo naj si kupim s svojim denarjem ..
Poleg tega je on nonstop al doma za računalnikom al zunaj s kolegi, kjer počne neumnosti (trava, alkhol, dostikrat so imeli že opravka s policijo) .. Če mu rečejo naj kaj naredi doma reče "Ne!" in se pobere ven .. Jst vedno naredim kar mi naročijo/me prosijo, poleg tega pa še dosti drugih opravil postorim doma sama od sebe brez da bi mi kdo kaj rekel ..
Kadar grem ven mi vedno težijo kdaj pridem .. Recimo rečem da nevem točno, OKOLI 23h .. in me ob 23.05 že kličejo in kričijo name kje sem, ko pridem domov pa lih tako .. Enkrat zadnjič me je mama tudi udarila zradi tega, ampak sem se potem samo umaknila v svojo sobo in naslednji dan nisem govorila z njo .. Kadar pa brat reče da pride npr. ob 22h in ga še vedno ni, ga dvakrat, trikrat pokličejo, ko se jim ne javi samo skomignejo z rameni in grejo spat in jim je vseeno če pride potem ob 4h zjutraj ..
Jst ne prenesem več tega da delajo take razlike med nama .. Poleg tega sta oba vews čas nekaj živčna in se za vsako malenkost dereta name, včasih si ne upam spregovorit niti o vsakodnevnih stvareh ker vse obrneta na kreg .. Brata itak nikoli ni doma, tako da sem potem jst deležna vsega tega ..
Pogovorit sem se poskuila že dostikrat, ampak ne gre .. Da bi bla cele dneve od doma kot brat tudi ne gre .. Ker po njihovem jst pač nimam kaj delat na pijački več kot pol ure, na sprehodu več kot eno urco, uglavnem nimam kaj delat tolko časa zunaj .. Potem me nonstop kličejo kdaj mislim pridet, če se pa ne javim je pa ko pridem domov še petkrat hujše .. Preprosto ne zdržim več doma, začela sem se zapirat vase in tudi zunaj v družbi se ne počutim več dobro, ker imam ves čas v mislih kako bo ko pridem domov ..
Zdej sem se odločila da do konca naredim izpit za avto in še vse izpite ki so mi ostali v šoli, grem februarja na maturo .. Ta čas bom pa ves čas delala in šparala denar, da grem čimprej na svoje .. Upam da mi rata že naslednjo jesen .. To mi je največja želja zdej, čeprav se bojim da se mi bo prej že zmešalo ker res ne zdržim več doma ..

Ful mi je težko, ko berem take zgodbe. Ok sj pr nas je tud včas blo bad ampak kvečjemu se midve s sestro nisva mogli...sm se pa vedno lahko obrnila na mamo.

Veseli me, da tako razmišljaš, da boš šla na svoje in šparaš denar, ker na žalost se mi zdi to res edina rešitev. Včasih se tudi stvari spremenijo ko se umakneš oz. odseliš pa se potem bolje razumeš.

[Libido.]

Ja, jst se nimam na koga obrnit .. Tudi na brata ne .. On ima dober odnos z njimi .. Pa vedno mi jemlje stvari, denar in cigarete iz torbice, moje CD-je in trdi disk posoja okoli brez vprašat, MP4 mi vzame in slušalke in zvočnike .. Kolkokrat sem se skregala zradi tega z njim in mu rekla naj neha, naj mi vrne stvari, ampak se potem starši vedno vmešajo in mi rečejo naj JST neham, vedno potegnejo z njim in naredijo MENE krivo, čeprav je kriv ON, on je tisti ki meni krade

[*LariSSa*]

Moji starši so pa čist taprave legende, obožujem ju, sta najboljša starša ever. Problemi so bili samo v času moje pubertete, sicer pa nimam pripomb, takšne starše si lahko vsak samo želi. Upam, da bo nekoč moj otrok tudi zame lahko tako rekel!

[candy.]

Jaz pa se zadnje čase malce boljše razumem z njima. Z mamo sva se kar zbližali, i mean, kdaj se lepo usedeva na teraso, spijeva sok/kavico pa poklepetava malo.. čeprav je bilo nekaj mesecev nazaj kar kritično, se stanje zares lepo izboljšuje. Z očetom pa prav tako, saj je bilo stanje med nama grozno. Vsak dan prepiranje, sama nesporazumevanja, vedno sva govorila eden čez drugega.. pa saj sta vedno lepo ravnala z mano, mi vedno pomagala pa to, ampak nismo shajali. Zadnje čase je veliko boljše. Mogoče tudi zaradi tega ker se manj vidimo, ampak vseeno. Tudi jaz se bolje počutim, ko je bolj mirno na fronti :D

[*SunFlower*]

Libido, ojoj, to je pa kar hudo ... jaz sem imela veliko bolj blago obliko takega problema, tudi meni je mlajša sestra vse kradla, čeprav so ji itak vse kupovali, in starši so vedno samo nadrli mene, ne pa rešili problema. Tega žal ne boš mogla nikoli popravit, zato ti predlagam, da daš svoje stvari pod ključ. Vse, kar lahko. Zavaruj svoj trdi disk in kar že lahko z geslom (poglej si na spletu, kako se to naredi), začni zaklepati svojo sobo, ne nosi več gotovine s seboj ampak imej ves denar na kartici (vem, ta je kar težka, lahko pa poskusiš vsaj s tem, da vso gotovino, ki ti ostane, spraviš na kako bolj skrivno mesto in jo vzameš šele, ko greš spet ven).

Kar se pa staršev tiče, pa ne vem, če se jim da kaj pomagat, da bi postala bolj normalna. Pogovor stvari sigurno ne bo rešil. Veseli me, da imaš vsaj voljo, da bi nekaj storila s svojim življenjem, tako da upam, da ti uspe!

Sicer pa ne vem kje delaš, ampak za življenje na svojem ne potrebuješ tako ful veliko denarja, odvisno seveda od stanovanja. Ne vem, v katerem kraju nameravaš živeti, ampak v LJ, Mariboru in Kopru (pa verjetno tudi še kje drugje) si lahko dobiš sobo v študentskem stanovanju (dokler ne greš študirat, privatno, ko pa greš študirat, pa lahko celo greš v študentski dom, ki je sploh poceni), kar je verjetno najugodnejša rešitev. Če se boš redno vpisala naprej, so ti starši dolžni izplačevati preživnino dokler redno študiraš (ampak največ do 26. leta), tako jih veže zakon in tu je še en možen vir financ. Samo toliko, da veš, da ti ni treba čakati do prihodnje jeseni, ampak najverjetneje lahko odideš že zdaj.