Starejši moški in mlajša ženska

[Nency]

^^on nima za izplačat žene. Res ne vem, kako si predstavljaš resno zvezo z njim-bosta se ves čas skrivala, boš živela pri njemu in njegovi ženi? Skoraj avtomatsko odpade ideja o skupni nepremičnini, otrocih, razen če hočeš, da jim je skoraj dedek. Ne vem no, meni je 20 let res preveč, sploh v primeru, ko se tip niti loči ne.

Posest je velika, da jo izplača ni malo denarja v igri. Edin način je da skupaj prodata in si denar razdelita, ampak kako in kaj se jaz ne bom spuščala zraven. Mene denar ne zanima, zanima me on. Kaj in kako bo... Nisem jasnovidna in ne morem vedeti, ali se bom opekla / ali sem se opekla bom izvedela tako ali drugače, čas bo prinesel/pokazal svoje.

Problem je le o skupnem načrtovanju družine. Kako le, kdaj? In ja, to boli, ko se zaveš, da če bi imela skupaj otroke v prihodnosti, kako bi na to gledali ostali, ker takšna razlika za večino ni sprejemljiva. Žal tako je, ker živimo v takšni družbi in zadnje kar je si želim, da bi bil moj otrok izobčenec iz vidika današnje družbe.

[emanuela]

Ne gre se samo za družbo, to bi moglo biti zadnje, kar te skrbi. Če bi npr imela otroka, bo on že kar v letih, ko bo odraščal, zagotovo ne bo imel toliko energije kot ti in če ti je to pomembno, zna biti velik problem.

[dot]

Izobčenec, ker bi imel starejšega očeta? To pa menda ne, česa takega pa še nisem slišala Sploh v zadnjem času je vse več ljudi, ki ima kasneje otroke, časi ko so še skor otroci rojevali, so na srečo že mimo. Jim pa kakšne zvezdnike omeni kot primere, če bi se že kak neotesanec našel in se vtikal v to Saj sta oba odrasli osebi, nenazadnje boš tudi ti že kmalu 30 stara. Meni se sama razlika v tem primeru niti ne zdi tako kritična, bolj opazno bi bilo, če bi bila ti npr. komaj nekaj čez polnoletnost.

Se pa strinjam z Emanuelo + vprašanje, ali si on sploh še želi novih potomcev, glede na to, da jih ima že od prej, celo vnuka...

[Fatalna]

To naj te pa res ne skrbi kako bodo gledali vajinega otroka... v vsakem primeru se bodo norčevali iz otroka tako ali drugače, zaradi priimka, imena, barve las, teže, nosa kaj jst vem česa... Tako pač je, važno, da ga bosta imela rada in bo imel primerno vzgojo.

Me pa bolj zanima, če tudi on dojema vajino zvezo tako kako naj rečem... resno in romantično? Tole, kar bom rekla bo predsodek, ampak si prepričana, da nisi le njegova ljubica? Ponavadi takim moškim popolnoma ustreza, da imajo doma ženo, ki skrbi za njih, jim kuha, pere, lika, potem pa še mlado gospodično za druge bolj prijetne stvari, in jim zato na kraj pameti ne pade, da bi se ločili, potem pa imajo svašta enih izgovorov...

Ne trdim, da je tako, ampak ponavadi je tako...

Zdaj si se že zapletla, ampak mogoče bo komu drugemu prav prišlo... Jaz se držim načela, da se že takoj postavijo meje, torej še preden se zveza začne in če bi bila jaz na tvojem mestu bi bil moj prepogoj, da se loči, če se nebi, mu že ni dovolj do mene. Ampak zdaj je brezveze, da to delaš...

[purple_rain]

Le kaj bi dala, da bi se dalo čustva nadzorovati oz. preusmiriti se odmakniti tja kamor sklepa um, da je najboljše. Vendar to ne gre ...

Bulšit. Enostavno ni treba se odzivat na vsake "metuljčke", sploh ko je jasno, da se vse skupaj zapleta v neko čudno situacijo.

Z vašo pomočjo mi je malo lažje, ker vidim, da ljudje še razumejo, da se je mogoče zaljubiti v nekoga starejšega, zgolj zaradi osebnosti.

Ne bluzi. To, da je tolk starejši, je še najmanj sporno.


Ne, res nimam lepih besed za tole...

[sirova štručka]

...

[Led Zeppelin]

Mja, on je v comfort zone.

Nič mu ni treba narediti.

Tebi natvezi nekaj izgovorov, da je vse težko...ti mu verjameš.

Njegovo ime nič ne trpi, ker hej mlado je vedno fajn imeti ko si star..to ti kvečjemu status med drugimi tipi dvigne.

In otrok zagotovo ne bo hotel imeti, le zakaj bi jih imel če jih že ima.

[mala_blondinka]

Daj no, moški je v letih njemu ni do kakršne koli nosečnosti, ultrazvokov, menjanja pleničk, podiranja kupčkov.... vse to se nam zdi lepo in smo mehke ob takih mislih... dvomim da je moški v teh letih za te stvari.

Glede na to da živita skupaj z ženo pa sem mnenja da ne misli on nič resnejšega, drugače bi ukrenil kaj glede tega skupnega premoženja.

Pa premalo časa sta skupaj za take resne zadeve.
Verjetno si ti to vse želiš, ker pišeš o otrocih itd... samo ne sanjari preveč, pogovori se z njim.

Oprosti, vendar je to le moje mnenje.

[Nency]

Daj no, moški je v letih njemu ni do kakršne koli nosečnosti, ultrazvokov, menjanja pleničk, podiranja kupčkov.... vse to se nam zdi lepo in smo mehke ob takih mislih... dvomim da je moški v teh letih za te stvari.

Glede na to da živita skupaj z ženo pa sem mnenja da ne misli on nič resnejšega, drugače bi ukrenil kaj glede tega skupnega premoženja.

Pa premalo časa sta skupaj za take resne zadeve.
Verjetno si ti to vse želiš, ker pišeš o otrocih itd... samo ne sanjari preveč, pogovori se z njim.

Oprosti, vendar je to le moje mnenje.

S tem moškim se poznava 9 let, nikoli ni prišlo med nama do fizičnega stika v teh 9 letih. V takšen kontakt sva vstopila letos, res je. Ampak nisem njegov spolni objekt, da bi se spraznjeval na meni, z njim ne želim spolnega odnosa in takšen je tudi najin dogovor, midva sva skupaj, se pogovarjava, smejiva, rešujeva situacije, veliko stvari analizirava, imava fizičen a ne spolni stik.... Skratka ne govoriva o tem, da bova imela čez 9 mesecev otroka. Ampak glede na celotno situacijo in na situacijo ločitve do te ne bo prišlo najverjetneje zelo hitro; bo pa prišlo do njegove selitve, ker si že ureja stanovanje. Torej on ne bo ostal z njo, tam ko sta sedaj, se kmalu seli.
Drugo kot drugo pa je to, da jaz sama sebe sprašujem ali bi se bila pripravljena sprijazniti z okolico v primeru, da pristaneva skupaj in gradiva na družini. Samo sprašujem se koliko je to v praksi možno, da bi prenesla vse to. Ali je boljše, da nekako preusmerim misli, ga izbrišem, trpim nekaj časa in grem dalje? Tukaj je sedaj vprašanje, na katerega poskušam odgovoriti. Potem si mislim, da živi se samo enkrat, da ponovne priložnosti ne bo ; takšne ali drugačne...

[sirova štručka]

...

[*Abby**]

Seveda, ker otrok itak bo. Ko se preseli in potem nekoč loči. Ko bo že 65 in njegova sperma brez učinka. ... Jezus, pa kaj je to?

[Nency]

a vidva še ordinirala nista, ti pa že o otroku??

Ne vem kaj tebi ni jasno? Možnosti sta dve ;
1. da jaz čudno pišem ( je res da sem na filozofiji)
2. da me ne razumeš kaj želim z napisanim povedat

Nikjer nisem napisala, da si želim otroka z njim, da sanjam o otroku z njim, da .... Ampak, SPRAŠUJEM SE ( sebe sprašujem) ; ( glede na to, da otrok ni predmet, da ima on že 2 in da ima vnuka) kolikšna je možnost, da bi želela ( zaradi starostne razlike, znancev in pogleda družbe) imeti otroka z njim.
Glede na to, da nisem ravno za odpis, da mi biološka ura še ne teče v grlo, da želim nekoč postati mati, ja valda da bom pri svojih letih razmišljala o vseh variantah; preden se v kar koli spustim? Ali kako? Morda delujem kot neuravnovešen človek, vendar nekako razmišljati in tehtati pa še poskušam. Vprašam tudi za mnenja, da vidim poglede drugih itd...
In ja dala sva se enkrat dol, dovolj je bilo, oba bi še, ampak nekako se pa spoštujem tako, da ne bom z njim spala, dokler živi z ženo ( kljub temu, da ne komunicirata veliko), in ne boš verjela oba se strinjava s tem.

[Rollin #3]

ej Nency če imaš ti 27 let pol pa res nevem. od vseh problemov ki jih imata se ti sprašuješ ali bi prenesla pristisk okolice??

[sirova štručka]

...

[T00Mika]

Ti boš z njim..in sama pri sebi moraš razčistiti stvari, če si pripravljena na vse skupaj, se soočiti z vsem.. Dejstvo je, da okolica se vedno zgraža..nikoli ni vsem prav. V tem primeru zna biti še toliko slabše, saj so vmes poznanstva, kot si omenila.
In dokler ne boš sama pri sebi razčistila kaj si dejansko želiš, kako močna so tvoja čustva, ti noben odg. oz tolažba/spodbuda ne bodo koristila. In drugo kot drugo moraš vedeti, ali so to res tista prava čustva ali je to zgolj neko obdobje, ki zna miniti. Je dejansko on človek s katerim bi si ustvarila familijo in vse kar spada zraven?
Sama se najbolje poznaš, sama veš resnico, tvoja čustva in tudi to ali si pripravljena na ta korak in posledično na vse skupaj, kar v tem primeru potegne za sabo?!
Včasih pač niso dovolj le metuljčki v trebuhu, slepa zaljubljenost in da pod takšnim stanjem sprejemaš odločitve. Včasih je pač dobro pogledati tudi levo in desno in mogoče premisliti dvakrat.. In pravijo, srcu ne moreš ukazovat..ampak možganom pa lahko..malce namigneš