Spoznavanje svojih in partnerjevih staršev

[dot]

^^ Aja, sorry, nisem vedela, da si tisto o zgornjem postu govorila

Ma ne, saj pravim, da ne poznam nobenega v živo od tam (ok, razen svojih izseljenih sorodnikov, tisti so pa sploh obsedeni z družinskimi srečanji in v trumah priletijo z različnih koncev ZDA vsakih par mesecev, samo oni niso avtohtoni, tako da itak ne štejejo ). Ja, tiste trapaste filme pa najbolj sovražim oz. kar neham gledat, ko začnejo s tisto hinavščino in osladnostjo pred starši, tako da upam, da niso zares taki, brrr

[claire]

ok. vse ki mislite, da je srečanje staršev nujno potrebno- imam vprašanje.
zakaj?
ker starš mora vedeti kam hodite? hodite k fantu. in to je edino važno. a bi se kaj spremenilo če bi potem eni starši drugih ne marali? oziroma bi se starši med sabo ne marali? ja bi. velika verjetnost razpada zveze. če se s tem počaka je vse manj možnosti da ena fanatična mama prepriča hči, da ta tip ni zanjo.
meni je ta stvar popolnoma odveč, ker se mi ne zdi smiselno "spajat" dve xy familiji samo zato ker se njihovi otroci ljubijo. (pustimo seveda 14letnice ki že spijo pri fantih- vzemimo številko 25.) kot je rekla cali a je res potrebno da pri 25ih mora mama spoznati njegovo mamo čim prej? odgovor "zato da ve kje si" je precej za lase privlečen- sploh ker vsi vemo, da pri takih srečanjih je vsak prijazen do amena, skuliran do amena, težki poštenjak in fura totalno moralno sliko- torej je predstava ki jo dobi starš o staršu na prvo žogo ena hitra skica osebe, ki v resničnem življenju ni pol tega za kar se kaže. v čem je torej poanta?

če JAZ poznam njegove starše znam sama presoditi, če je njih kaj spornega in če so slučajno to sporno lastnost/navado/... prenesli na sina. ne potrebujem očetovega odobravanja.

zato še zmeraj nekako ne vidim nobene pozitivne točke v spoznavanju staršev med sabo. a se boste bolj potrudile od "da mama ve kje sem" in mi povedale ZAKAJ naj se starši spoznajo?

[emanuela]

V primeru, da se ti hčerka preseli k fantu in njegovim staršem, bi ti bilo ok, da pač živi kjer živi? Ne bi hotela spoznati teh ljudi? Pa nima zdaj veze, ali bi odobravala ali ne.
Pa če smo že pri tem, jaz priznam, da zelo upoštevam mnenje mojih oz. mame, ker vem, da je dala že veliko več skozi kot jaz, pa vse skupaj vidi iz druge perspektive, pa ni noben fanatik.
Pri 25-ih, dobro...če še zveza ne traja več let itd itd, res ni nujno potrebno, da se spoznajo zdaj takoj.

[*mala*]

Zakaj pa ne? V čem je poanta da se ne spoznajo?
Navsezadnje se bodo nekako primorani družiti na raznih srečanjih, ki jih kot par organizirata (kak roj. dan, roj. dnevi otrok, itd...). Meni se zdi super, da se moji in njegovi starši zelo dobro razumejo. Pa to še ne pomeni, da rabim odobravanje mame in da mama ve kje sem in s kom sem. Ter da jih lahko povabim na skupno večerjo in ne rabim pazit, kdaj je kdo na obisku.

Meni precej pomeni moja družina, fantu isto in nama tudi precej pomeni, da se starši razumejo. Če se pa nebi razumeli, ne vem... na srečo se ne rabim ukvarjat s tem.

[nanamiša]

Se strinjam s *malo*

[GnilaLimona]

Se strinjam s *malo*

Jaz tudi!

[CaliLove*]

Ja saj, ko pride do kaksnega takega dogodka (roj. dan, rojstvo otroka, poroka), se pac spoznajo takrat (itak so spoznavanja takrat bolj sproscena, kot pa na nekih prisilnih spoznavnih vecerjah). Ali je treba spoznavno druzenje nujno prej organizirat, da so pripravljeni na srecanje na prvi skupni festi?

[claire]

ja itak. to ja. da zanosim, da se nameravava poročiti, da se nameravava skupaj seliti. to ja. zdaj jaz se k njemu in njegovim staršem ne bom selila, niti on k mojim, tako da spoznavanje takrat pri meni ne pride v poštev. hočeva in bova živela na svojem.
če bi se moja hči nekam selila se mi ne bi zdelo nujno potrebno spoznati teh ljudi. moja mama nikoli ni videla nobene izmed mojih 9ih cimer ki sem jih zamenjala pa zaradi tega ni bilo nič narobe vsa ljubljanska leta. ali je to drugače? zakaj? z njimi sem bila noč in dan.
bi pa norela da bi se hči pri 16ih selila v stanovanje s fantom. recimo.

kakorkoli se kdo odloči je njegova stvar, ampak na silo spoznavanje staršev ko je otrok že praktično odrasel se mi ne zdi nujno, niti pametno.

mala ti imaš srečo. zakaj ne? ker sem jaz jaz, moj fant pa moj fant. za najino srečo ne potrebujeva še vse žlahte spravljati skupaj samo zato ker hodiva. in nočem da se družijo še celo izven družinskih dogovkov. ne. nočem. hočem svoj lajf. konec koncev oni ne bodo nikoli moja "družina". obe mami bosta "le" babici mojim otrokom. moja družina je moj fant. in vse to nima nobene veze s tem kako močno imam rada starše in kako jih spoštujem. tako kot enim ni problem živeti cel lajf s starši, meni pa je. in tako enim ni panike spoznavati starše še preden sploh vejo, če je to to, meni ni do tega. nočem tega vpliva družine na moje stvari okrog vsega.

ko in kjer se bodo primorani družiti se pač bodo. tudi jaz se bom danes na rojstnem dnevu punce prijatelja primorana družiti z ljudmi, ki jih sicer v življenju morda niti poznati ne bi hotela. ali mi na pamet ne pade, da bi koga klicala za kofe. odnosi so odnosi. ti in oni.

[White_Widow]

moje bi verjetno zadela kap, ce bi jim rekla, da hocem, da spoznajo njegove starse. poroka in rojstvo otroka in podobne stvari, to je cisto druga zgodba. zdaj, v tem odnosu, nikakor ne, mi niti ni padlo na misel.

[Shivers*]

...

[underdogy]

^^tvoje tasce pa nebi mela:/

Pri nas so se parkrat nakljucno srecali, sli na kavo, se spet parkrat nakljucno srecali brez najine prisotnosti, spet sli na kavo.. Potem so se zaceli vabit na piknike, kasneje za bozic pa kaksne rojstne dneve.. Meni se je na zacetku zdelo cudno in precej neprijetno ko sta tast in tasca sedela pri nas za bozic (letos prvic) ampak sem se navadila, vbistvu se mi zdaj zdi ze fajn..

Vglavnem vse se je zgodilo spontano, nobenih "prisilnih" kosil ali pa kaksnega planiranja.. Se super razumejo, se obiskujejo, zdaj imajo z babico in dedkom tudi idejo o skupnem morju (so si po letih blizje).. Jaz tega ne dojemam v smislu da se oni druzijo zaradi naju ali pa ker se spodobi ampak preprosto ker se dobro razumejo in ce bi se spoznali na drugacen nacin bi se tudi spoprijateljili.

Je pa res, da mi2 zivima skupaj ze 4 leta, zdaj kupujema veliko stanovanje (ki je pac skupna investicija), vsi vejo da se bova v roku kaksnega leta porocila (ceprav se nisva nic razglasila) in tudi to z skupnimi vnuki je dejstvo in vprasanje casa.. Bi mi bilo vse skupaj zelo motece ce nebi imela odnosa kakrsn je, ce nebi bila prepricana da je to to in ce se nebi bila toliko casa skupaj.

[jullia_]

Najini so se spoznali po enem letu, ko so oboji vztrajali, da bo vsak prisel po svojega otroka na postajo po koncanem potovanju, nihce ni mogel se 10 minut pocakat doma Takrat so si tudi izmenjali stevilke, tako da lahko njegova mami zdaj poklice mojo, kadar je njen sin ignorantski in se cel teden ne javi iz dzungle, da vsaj preveri, ce sva se ziva.

So se pac spoznali, huda drama z velikimi posledicami za najino zvezo je to, res.

[snezinka*]

Moje osebno mnenje je, da ni nobene posebne potrebe po spoznavanju med starši. Dobr, če se že naključno spoznajo, naj pač se, da bi pa delala ne vem kakšne prisiljene piknike in kosila, z namenom, da se spoznajo pa, ne hvala. Če bi mel oboji to željo, pol tut neb rekla, da to pa ne, samo za enkrat vsaj moji ne kažejo želje po tem. Se mi pa zdi primeren cajt za to, da se spoznajo, ko se skupej preselta, ker od tam dalje pa ne vodi več dolgo do morebitne poroke (na poroki nč ne škod, če se usaj tok poznajo, da vejo imena) ali otrok.

Kot je že nekdo napisal, nimam pojma, zakaj bi mogli moji doma vedet, kakšni so njegovi starši. Važno je, da poznajo mojga tipa in se z njim kdaj pogovarjajo in imajo normalen odnos, ker konc koncev sem js z njim in ne njegovimi starši. Lahko je otrok tudi čist drugačen od staršev. Je pa res, da so zveze okol 15-ga leta nekej druzga, ker so otroci takrat še čist odvisni od svojih staršev, zadeva je velik bl delikatna. Pri 20-ih bo pa menda ja že vsak sam vedu, kaj je zanj o.k. oz. ne, če ne se bo pa pač učil iz napak!

[v-e-s-n-a]

Jaz tudi ne vidim potrebe po tem, da se najini starši spoznavajo pred kakšnim res pomembnim dogodkom kot je npr.: poroka ali rojstvo otroka.
Da bi pa zdaj planirala skupna kosila zato da se spoznajo....ne hvala! Če pride do nenačrtovanega srečanja, ok...ql....

[spice girl]

Pri meni je bilo pa tako, da sta se moja mama in tašča kar razumeli in veliko družil, dokler nisem rodila. Moja mama si je takrat zrihtala mesec dni dopusta, da mi je pomagala in skrbela zame in mojo bejbiko. Moja tašča pa je bila ljubosumna in jo je brez razloga napadla sredi ulice, češ, da se vmešava med mano in fanta ter vzgojo najinega otroka (bejbika je imela mesec dni, ko je šla mama nazaj v službo tako da res ne vem, kakšno vzgojo je imela v mislih). Vrgla ji je vse možno, tudi to, da me ni vzgojila, da me sili da hodim na faks in še marsikaj.
Od takrat mame in fotra niti pogleda ne več, na ulici pogleda stran in ne odzdravi, ko jo pozdravita.
Meni je žal, da jo je moja mama sploh spoznala.... ampak za svojega otroka narediš vse, kar se ti zdi dobro četudi se potem pokaže obratno.