Spoprijemanje z razočaranji

[red_rose]

aja pa a se men sam zdi al ste vedno punce u taki situaciji?! ne vem ce ma kak fant probleme da bi ponavadi punca kej zajebala, se mi zdi da smo dost bolj odgovorne pr teh stvareh...

[iluzija]

aja pa a se men sam zdi al ste vedno punce u taki situaciji?! ne vem ce ma kak fant probleme da bi ponavadi punca kej zajebala, se mi zdi da smo dost bolj odgovorne pr teh stvareh...

Ali pa si oni samo takega velikega "big deala" ne delajo iz vsega tega... Si nekaj splanirajo, ti rečeš, da ne moreš, nimaš časa, imaš druge načrte in oni: "okej pa drugič..." - vsaj pri nama je tako. Ko pa meni ne gre po načrtu, kot si želim, pa cel kraval iz tega nastane .

[.buba.]

aja pa a se men sam zdi al ste vedno punce u taki situaciji?! ne vem ce ma kak fant probleme da bi ponavadi punca kej zajebala, se mi zdi da smo dost bolj odgovorne pr teh stvareh...

To se tut jst sprašujem ja

[veronika_]

..

[Gost]

p!ka, glede na tvoje poste o tem tvojem fantu, je res težko soditi, kdo je za kaj kriv. Namreč ves čas pišeš o nekih razočaranjih, propadlih planih, joku, kregariji, jezi ... In vmes o ljubim te napadih. Meni osebno se to zdi precej dramatično in v takih situacijah bi bilo edino pravilno videti še drugo plat zgodbe, torej kaj se odvija v teh scenah v fantovi glavi.

Prvič se mi zdi, da pretiravaš in si pretirano odvisna od tipa, njegovega časa in dejanj. On ima očitno zahtevno službo, ki ga utruja, ima drugačen delovni čas, posledično drugačen bioritem kot ti - in ti nonstop jamraš, kako slaba vama gre. Smemo izvedeti, zakaj vztrajaš v zvezi, v kateri nisi deležna želene pozornosti? Ker ga ljubiš? Upam, da ni to edini razlog, ker tale izgovor ljubezni je prej pravljica kot realnost. Saj veš - ljubezen ni dovolj za funkcionalnost neke zveze.

Potem so tukaj še pričakovanja - mogoče imaš pač previsoka pričakovanja. Mogoče se ti svet vrti samo okoli sebe in vaju, mogoče si pripravljena cel dan žrtvovati za to, da ga čakaš in jočeš ter se mečeš ob steno in odpiraš teme o vaju. Mogoče ti je to celo v užitek, ker ne veš, kaj bi počela drugače. Ti pa povem nekaj - se da drugače. Lahko najdeš fanta, ki bo vesolje popolnoma prilagodil tebi, lahko najdeš fanta, ki bo imel manj naporno delo, lahko najdeš bolj zanesljivega in organiziranega tipa, lahko pa se sprijazniš s situacijo, poskušaš sprejeti fanta, njegovo življenje in se prilagoditi. Izberi nekaj, v čemer boš srečna. Še najbolje pa bi bilo, če bi veliko veliko delala na sebi

[Tamala_mrha]

Mogoče bom izven konteksta, ampak me zanima koliko sta stara. Da si bom znala predstavljati... Pa koliko časa sta že skupaj, da se tole ponavlja?

[jullia_]

ne vem, kako pogosto je to pri vama. ampak zveza je velikokrat stvar interesov. če se neki odločiš speljat, boš vložil energijo v to, da se stvar izteče kar najbolje. če pa ti ni do tega, ti pa lahko najmanjši spodrsljaj, ki bi se ga dalo drugače komot odpravit, spodnese plan iz načrtovanega.

Tole je res. Jaz vedno pridem tja, kamor hočem it. Sploh ne govorim samo o področju zveze, kadar si zamislim, da nekaj res želim počet, vzamem avto, če ga ima sestra, pa nafehtam njo, da me spotoma zapelje, grem na vlak, avtobus,...
Tako da po eni strani se mi zdi, da on res ni tako zainteresiran zate kot ti zanj, ker če sebe postavim v njegovo kožo, bi že nekaj skombinirala, da bi magari jaz peljala fotra v mesto in šla potem naprej.

Po drugi strani mi pa tukaj manjka nekaj informacij. Če se sicer veliko videvata, tole ni nobena katastrofa. Če imata pa tako vezo, kot jo ima recimo Žuža, je pa precej smotano, da čakaš cel teden, potem pa še en teden, ker ni prevoza.

[DrFreud]

aja pa a se men sam zdi al ste vedno punce u taki situaciji?! ne vem ce ma kak fant probleme da bi ponavadi punca kej zajebala, se mi zdi da smo dost bolj odgovorne pr teh stvareh...

Tuki se ni preveč za spraševat .... tipi se s tem pač obremenjujemo bolj potiho (predvsem pa ne planiramo toliko vnaprej in si tega ne ženemo tako k srcu - če pa si že ženemo, pa tega ne pišemo na forum --> od tu občutek, da se to dogaja samo bejbam )

Udej pa kaj je v tem primeru ... Pika --> tvoj tip zate več ni toliko zainteresiran in predvidevam, da bo kmalu začel izklapljat telefon in se potem izgovarjat, da mu je pač crknila baterija ... Tale zveza je po mojem mnenju malo (ali pa celo "zelo") pod vprašajem ...

Razdalja je problem samo pri neresnih zvezah ali pri nezaineteriranih tipih/puncah!

[fun]

Jaz pa predlagam, da na vse skup glej bolj "sproščeno"... Ni važno da je tvoj fant ena in edina stvar/oseba; o kateri razmišljaš...

Zaposli se po svoje, in se ne obremenjuj za vsako malenkost... (ker mislim da se on sekirat 217% manj kot ti)....

Ker tut meni se zdi, da velikokrat pišeš o tem kako si razočarana, ampak po drugi strani sem dobila občutek, da se imata zelo rada... Vse probaj jemat bolj površinsko, njegovih zamud ne jemlji osebno itd...

[jullia_]

A pa ste tiste, ki predlagate bolj sproščen odnos do življenja, do vseh ljudi tako tolerantne, a to samo pri fantu prenašate?

Ne glede na to, s kom sem jaz zmenjena, pričakujem, da bo ob dogovorjeni uri prišel, ali pa mi vsaj sporočil, da je nekaj prišlo vmes. Ne pa, da čakam kot ena budala in gledam v luft.
To sploh ni več vprašanje intenzivnosti njune ljubezni, ampak enega osnovnega bontona, da sporočiš, če te nekam ne bo, ne pa da izklopiš telefon in se delaš, da ne obstajaš.


(Ja, alergična sem na zamujanje in kenslanje.)

[ŽuŽa]

Po drugi strani mi pa tukaj manjka nekaj informacij. Če se sicer veliko videvata, tole ni nobena katastrofa. Če imata pa tako vezo, kot jo ima recimo Žuža, je pa precej smotano, da čakaš cel teden, potem pa še en teden, ker ni prevoza.

Jp res je smotan. Sam ok zdej se to ne dogaja več, ker ma svoj avto in je res tok bolš . Prej je blo pa 2 leti tko in sem bla velikrat pol tečna ker je zadnjo minuto skenslu. Ok pa sej obstajajo tud vlaki, tud z vlaki sva se ogromno prevozila, sam če ni mel prevoza do mene ga tud do vlaka ni mel-in obratno pr men, pa še celi 3-je oz. mogoče 4-vlaki na dan vozijo. Sam sej poznate tist občutek ko se cel teden nečesa veseliš, pol se pa to ne zgodi -razočaranje ja.

[***Ally***]

Jaz sem ista. Pa ne gre toliko za to, da me razjezi, ker se kljub dogovoru ne dobiva, ampak bolj za to, ker je pogosto tako, da si vso zadevo nekako skiciram v glavi, za katero seveda ne ve... In ko ugotovim, da ima drugačne načrte, se mi vse podere, začnem iskat milijon drugih napak - tako mojih, kot njegovih... Ah, grozna sem takrat. Sovražim to in nisem ponosna na to. Ena zaje*ana čustvena razvajenost.

jp, poznam to..ravno včeraj sem mu vse zmetala naprej, ker se nekaj malega ni izšlo pa vem da sem zaj..

drugače pa sem veliko zadnje čase razočarana zaradi previsokih pričakovanj, oziroma ker od tipa pričakujem nekaj, kar ni..
primer: sem taka, da vedno ko se kje dobiva v mestu ali pa ko pridem za njim domov, razmišljam, kako bi ga lahko razveselila, mu kaj malega prinesem ali pripravim, potem pa pričakujem nekaj takega nazaj, ampak tega ni..ker on pač ni taka oseba in se sploh ne spomni na take stvari, čeprav vem, da me ima rad in mi to tudi pove/pokaže na drugačen način..no jaz pa vseeno včasih upam, da se bo spomnil na mene in če se ne, sem čisto za brezveze razočarana

[p!ka]

ma ona je iz okolice Postojne, on pa z obale. in to res ni 100km. če je to razdalja, pol ne vem.

Obala je velika, veš. Nikjer nism napisala, da je 2 km izven Kp/Izole.

aja pa a se men sam zdi al ste vedno punce u taki situaciji?! ne vem ce ma kak fant probleme da bi ponavadi punca kej zajebala, se mi zdi da smo dost bolj odgovorne pr teh stvareh...

Ali pa si oni samo takega velikega "big deala" ne delajo iz vsega tega... Si nekaj splanirajo, ti rečeš, da ne moreš, nimaš časa, imaš druge načrte in oni: "okej pa drugič..." - vsaj pri nama je tako. Ko pa meni ne gre po načrtu, kot si želim, pa cel kraval iz tega nastane .

Ja, Moj je čist taka verzija ^^. Če se je 2x do zdej zgodilo, da sm mela kej nepričakovanga umes al pa da sm zamudila 15 min, si je Moj preprosto najdu zaposlitev in reku: Ok, bom pa zdej naredu to in to. Ponavadi je zgledalo tko, da je na koncu on rabu več časa, da je uštimau tisto umesno stvar, kot pa jz.

p!ka, glede na tvoje poste o tem tvojem fantu, je res težko soditi, kdo je za kaj kriv. Namreč ves čas pišeš o nekih razočaranjih, propadlih planih, joku, kregariji, jezi ... In vmes o ljubim te napadih. Meni osebno se to zdi precej dramatično in v takih situacijah bi bilo edino pravilno videti še drugo plat zgodbe, torej kaj se odvija v teh scenah v fantovi glavi.

Prvič se mi zdi, da pretiravaš in si pretirano odvisna od tipa, njegovega časa in dejanj. On ima očitno zahtevno službo, ki ga utruja, ima drugačen delovni čas, posledično drugačen bioritem kot ti - in ti nonstop jamraš, kako slaba vama gre. Smemo izvedeti, zakaj vztrajaš v zvezi, v kateri nisi deležna želene pozornosti? Ker ga ljubiš? Upam, da ni to edini razlog, ker tale izgovor ljubezni je prej pravljica kot realnost. Saj veš - ljubezen ni dovolj za funkcionalnost neke zveze.

Tole mi je jasno, da bi morali poznat njegovo stran zgodbe, ker jz najbrž doskrat pristransko pišem kolko nama gre slabo itd. In dejansko je to, da so trenutki, dogodki, ki odreagiram preveč burno in pol zgleda kot, da mava zvezo totalno u kurcu, kar pa ni res.

Potem so tukaj še pričakovanja - mogoče imaš pač previsoka pričakovanja. Mogoče se ti svet vrti samo okoli sebe in vaju, mogoče si pripravljena cel dan žrtvovati za to, da ga čakaš in jočeš ter se mečeš ob steno in odpiraš teme o vaju. Mogoče ti je to celo v užitek, ker ne veš, kaj bi počela drugače. Ti pa povem nekaj - se da drugače. Lahko najdeš fanta, ki bo vesolje popolnoma prilagodil tebi, lahko najdeš fanta, ki bo imel manj naporno delo, lahko najdeš bolj zanesljivega in organiziranega tipa, lahko pa se sprijazniš s situacijo, poskušaš sprejeti fanta, njegovo življenje in se prilagoditi. Izberi nekaj, v čemer boš srečna. Še najbolje pa bi bilo, če bi veliko veliko delala na sebi

Zdi se mi, da je največji problem v mojih izbruhih to, da si zamislim, da bo situacija šla čist drugače kot se dejansko odvije. To pa zato, ker najbrž ne sprejmem njegovga načina dojemanja in delanja določenih stvari. In to je velika napaka, ki se jo zavedam in jo poskušam odpravit. Ampak očitno gre prepočasi.

Tako da po eni strani se mi zdi, da on res ni tako zainteresiran zate kot ti zanj, ker če sebe postavim v njegovo kožo, bi že nekaj skombinirala, da bi magari jaz peljala fotra v mesto in šla potem naprej.

Lahko bo tole zvenelo čudno, ampak noben na tem forumu (ajd, razen [She.] ) si ne more predstavljat njegove situacije doma, načina njegovega žiuljenja... Tko, da lahko bilokdo postavlja pametne rešitve tuki, ampak pr v najini zvezi se ne bodo obnesle.

Udej pa kaj je v tem primeru ... Pika --> tvoj tip zate več ni toliko zainteresiran in predvidevam, da bo kmalu začel izklapljat telefon in se potem izgovarjat, da mu je pač crknila baterija ... Tale zveza je po mojem mnenju malo (ali pa celo "zelo") pod vprašajem ...

Razdalja je problem samo pri neresnih zvezah ali pri nezaineteriranih tipih/puncah!

Ok, ti kr lepo streljaj u tmo s tvojo teorijo, ker je totalno mimo. Mogoče iz tvojih izkušenj govoriš tko. Zase vem, da je to totalno mimo. In nism nikjer prašala, da kakšna bo moja zveza, ampak za mnenje o sprejemanju razočaranj.

drugače pa sem veliko zadnje čase razočarana zaradi previsokih pričakovanj, oziroma ker od tipa pričakujem nekaj, kar ni..
primer: sem taka, da vedno ko se kje dobiva v mestu ali pa ko pridem za njim domov, razmišljam, kako bi ga lahko razveselila, mu kaj malega prinesem ali pripravim, potem pa pričakujem nekaj takega nazaj, ampak tega ni..ker on pač ni taka oseba in se sploh ne spomni na take stvari, čeprav vem, da me ima rad in mi to tudi pove/pokaže na drugačen način..no jaz pa vseeno včasih upam, da se bo spomnil na mene in če se ne, sem čisto za brezveze razočarana

Tole je čist v mojem stilu. In kot sm že prej omelna se mi zdi, da je tole pričakovanje (skori) nemogočega.

[Gost]

Meni se pa še vedno zdi, da sama sebi zatiskaš oči pred resnico. Tudi s tem zadnjim postom, kjer oporekaš vsemu, kar namiguje na to, da med vama ni vse tako bleščeče in marsikatera punca tega ne bi furala, si to pokazala.

In za rozočaranja, ki so posledica previsokih pričakovanj, ki se jih zavedaš, ti niso krivi drugi, ampak sama, ker si jih pač ustvarjaš. Ni človeka na svetu, ki bi bil dolžen, da te dela srečno, zadovoljno in vedno izpolnjeno. Si samo ti, vsi ostali so pikica na i.

[red_rose]

Meni se pa še vedno zdi, da sama sebi zatiskaš oči pred resnico. Tudi s tem zadnjim postom, kjer oporekaš vsemu, kar namiguje na to, da med vama ni vse tako bleščeče in marsikatera punca tega ne bi furala, si to pokazala.

se strinjam..sploh ce navezemo s postom iz ene druge teme (prosim ne se bunit, vse je dobronamerno in VSI posti so javni):

Roberta R. Ti povem mojo plat zgodbe pa boš mogoče boljše razumela svojga fanta. Moj se že neki časa ne ukvarja z mano tolko kolkr bi jih hotla- dost dela, je utrujen, ma probleme.... In pol zame ne ostane energija za seksat al pa kej podobnega. Ti to me žalosti in nekako depresira v smislu, da mu nisem ušeč. Zarad pomankanja pozornosti sm odpisala njegoumu kolegu, ki komej čaka, da me da dol. Jz nimam nobene želje po seksu z njim, dopisujem si kao seks mesiče, ker mi ti dajo vedet, da sm nekomu noro ušeč in da me hoče. Moj ni nikol v smisu: To sekundo bi te pofukau, ampak je bolj varjanta: A se greva ljubčkat... Mojmu sm povedala za to dopisovanje in je sprejeu tako, da me razume, ker je tud sam ugotovu, da me zanemarja in so bli to klici po pozornosti. Valda je biu tud jezen in razočaran, ampak ni burno reagirau, ker je pogledu situacijo z obeh strani. Na koncu, ko sva razčistla use, sm sama obljubla, da tega ne bom več delala, ker je dost boljše, da mu povem, da se premalo ukvarja z mano kot da delam neumnosti.

pol vidimo da tut kaj druga ne stima v tej zvezi kot samo tvoja razocaranja ker ne dobi avta