Splav, za ali proti?

[čuftika]

Ne, ne bom.
Glavno, da je tvoj post 100% resničen in smiseln, to je pomembno. Iskreno, nimam ne časa, ne volje, ne energije tukaj nekaj debatirat s tabo, itak se ne bova strinjala in nima smisla. V svoj prav me ne boš prepričal, jz tebe pa tudi najbrž ne. Tako,da zarad mene lahko ostajaš pri svojih prepričanjih in svojih "resnicah!. Želela sem samo pokazat in napisat, da se z napisanim delom, ki sem ga citirala ne strinjam in najbrž nisem edina (kar niti ni pomembno).

[slovenc79]

ampak, ženska ima pravico splavit otroka ki ga ne želi. če bi bil splav prepovedan, bi se strinjal tudi s tem da mora oče plačevat preživnino.

ampak, ni. in cela nosečnost in vsi ti problemi s splavom - odpadejo.

in, če je ženska tista, ki nosi in donosi in ima menstruacijo, moški pa kao nimamo nič pri tem - zakaj bi potem plačevali, če so pri tem tako odveč?

[Heruur]

Seveda mora oče plačevati preživnino, če a) je soglašal s tem, da otrok pride na svet ali b) ni poskrbel za zaščito.

Čuftika - jbg, če ne vidiš, kako zagovarjaš neenakopravnost, ti tudi jaz ne morem pomagati bolj, kot to, da vse skoraj da narišem, kar sem v tej temi že naredil. Nekateri pač nočete prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, tudi če s tem komu drugemu uničite življenje. Is cool.

[White_Widow]

in, če je ženska tista, ki nosi in donosi in ima menstruacijo, moški pa kao nimamo nič pri tem - zakaj bi potem plačevali, če so pri tem tako odveč?

Čuftika - jbg, če ne vidiš, kako zagovarjaš neenakopravnost, ti tudi jaz ne morem pomagati bolj, kot to, da vse skoraj da narišem, kar sem v tej temi že naredil.

[Melis]

Odločila sem se, da se še jaz oglasim v tej temi.

Sem mnenja, da se ženska lahko odloči ZA splav. To mora biti svobodna volja vsake ženske.

Vendar naj kljub temu povem svojo zgodbo. Sama sem imela splav. 28.9.11. Meni je to pustilo zelo hude psihične posledice. Če bi lahko, spremenila čas nazaj, tega ne bi naredila. Res mi je hudo in vsak dan pomislim na otroka. Datum poroda bi imela 7.maj. Se pravi bi moj otrok bil sedaj star skoraj en mesec. Od splava dalje NI DNEVA da ne bi pomislila nanj. Velikokrat jočem in se obtožujem za to kar sem naredila. Še bolj mi je hudo ker imam očeta tega otroka najrajši na svetu in je to bil NAJIN otrok. Za splav sem se odločila zaradi velikih denarnih težav.

Ženska mora imeti pravico do splava, vendar se mora zavedati da je to res nekaj najhujšega kar se ti lahko naredi v življenju, če potem tako obžaluješ kot jaz.

[lubika]

Če bomo punce gledale na to da bomo imele idealno službo, dovolj denarja, veliko stanovanje potem ne vem kdaj bomo imele otroke... Ker danes je vse to težko zagotovit zato se da tudi denarna stiska prebrodit, konec koncev bi te moral fant podpirat in bi se skupaj odločila da obdržita otroka, saj je pa sposoben in delaven, bi že poskrbel, da bi imela osnovno preskrbo, sicer pa ima vsaka punca prijateljice, znanke, ki vedno kaj podarijo za otroka. Verjamem, da ti je hudo, a si storila kar si, poti nazaj ni, glej v prihodnost in poskrbi, da boš imela čimprej osnovne pogoje za otroka, če se ti spet zgodita 2 črtici na testu...

Jaz sem jemala tabletke dolgo let in naredila premor. V tem premoru sem šla narazen s fantom in spoznala novega. Začela z novo kontracepcijo a se nama je še pred tem zgodilo da sem zanosila... Ker sva se komaj spoznala sem se odločila za splav, kljub temu me je podpiral v vsaki moji odločitvi. Ker sem čutila, da še ni čas za otroka in po spletu okoliščin, sem se tako odločila in o tem ne razmišljam, ampak sem šla naprej... Je ena neprijetna izkušnja v življenju.

[sanna]

splav

[Flavij]

When she says "you don't need a condom...I want to feel you..." it means I want to feel your wallet for the next 18 years.
To je bil komentar nekoga na Evanderja Holyfielda in njegove težave s plačevanjem preživnine za 11 otrok!


Zagovarjanje t.i. neodtuljive pravice do splava v času, ko je na voljo toliko različnih vrst kontracepcije, je relikt nekega drugega real-socialističnega časa.

[LepaVida]

seveda, vsak ima to pravico !

[LostBoy]

Če bomo punce gledale na to da bomo imele idealno službo, dovolj denarja, veliko stanovanje potem ne vem kdaj bomo imele otroke... Ker danes je vse to težko zagotovit zato se da tudi denarna stiska prebrodit, konec koncev bi te moral fant podpirat in bi se skupaj odločila da obdržita otroka, saj je pa sposoben in delaven, bi že poskrbel, da bi imela osnovno preskrbo, sicer pa ima vsaka punca prijateljice, znanke, ki vedno kaj podarijo za otroka. Verjamem, da ti je hudo, a si storila kar si, poti nazaj ni, glej v prihodnost in poskrbi, da boš imela čimprej osnovne pogoje za otroka, če se ti spet zgodita 2 črtici na testu...

Jaz sem jemala tabletke dolgo let in naredila premor. V tem premoru sem šla narazen s fantom in spoznala novega. Začela z novo kontracepcijo a se nama je še pred tem zgodilo da sem zanosila... Ker sva se komaj spoznala sem se odločila za splav, kljub temu me je podpiral v vsaki moji odločitvi. Ker sem čutila, da še ni čas za otroka in po spletu okoliščin, sem se tako odločila in o tem ne razmišljam, ampak sem šla naprej... Je ena neprijetna izkušnja v življenju.

V prvem delu sem dobil občutek, da si proti splavu. V drugem delu prispevka pa praviš kako si sama šla splav delat.

Jaz podpiram splav. Raje vidim, da ima punca splav, kot pa družino, ki je bila ustvarjena po sili in/ali prehitro. Ker ko imaš otroka se marsikaj spremeni. Ljudje opuščajo študij, konec je brezskrbnega življenja, ne moreš oditi na naključno enodnevno potovanje, za katerega si se odločil pred 10 minutami, treba je najti varuško, ko hočeš iti v kino in marsikatere sanje (hiša, avto, potovanja...) so bile uničene ali pa vsaj prestavljene za dosti let. In ko se celo življenje trudiš, da bi nekaj naredil oziroma imel, potem ti pa otrok to onemogoči ni vseeno.

Ja, sliši se lepo, naj fant finančno podpira vse skupaj in imejta otroka. Samo problem je v tem, da fant, če nima neke izobrazbe tudi ne bo mogel sam plačevat za vse. Včasih je tudi premalo, če oba delata neko spodobno službo in lahko pozabiš, da se bosta kdaj selila na svoje, v svojo hišo, da ne bosta celo življenje doma pri starših.

Še najhujše je pa verjetno to, da ne moreš otroku omogočati njegovih želja. Ja, ti pomagajo starši / sorodniki / prijatelji z oblekami in igračami, samo to meni ni nobena rešitev in otrok potrebuje še marsikaj drugega. Kaj mu boš rekel, ko bo hotel iti srednjo šolo delati v Jesenice, ker bi zelo rad treniral hokej? Kaj boš naredil, ko bo prišel do tebe in rekel, da bi rad študiral v Ljubljani? Jaz bi svojemu otroku rad omogočil, da ima lepo življenje, da dela nekaj kar ga veseli, da bo srečen v življenju. Jaz sem odraščal v družini, kjer ni bilo vedno dosti denarja, da bi mi lahko vse plačali in vem kako je ko si nekaj res močno želiš in še preden vprašaš starše veš, da ti tega ne bodo morali uresničiti. Ali pa ti bodo, samo s tem bodo pa oni prikrajšani za stvari, ki bi jih oni radi počeli.

[v-e-s-n-a]

^^ tudi sama se že sprašujem, ali naj počakam da bom imela službo za nedoločen čas, ali se naj ne glede na službo za določen čas odločim za otroka?

Ker si v teh časih dejansko lahko v precepu: naj najprej poskrbim za redne finance, da bom lahko lepo skrbla za otroka in mu lahko nudila lepše življenje - ne predstavljam si namreč, da otroku ne bi mogla npr. plačat kolonije z vrstniki in bi šel na počitnice samo k babici in dedku, ker mu drugega ne bi mogla ponudit.
Ali naj vseeno se odločim za otroka, ne glede na stanje, da ne vem, kaj bo z mojo službo čez nekaj mesecev in si rečem: bomo že kako... Nisem lih za take fore, ki to dejansko sploh niso...

Ker počasi si ga pa že želim...ampak kljub nedoločeni službi, ki jo bo konec čez nekaj mesecev? Kljub nedokončanem stanovanju? In da bi bilo dejansko potem vse na plečih fanta? Ne bi rekla...

[slovenc79]

ta žalost ob splavu, da je življenje izgubljeno in to.. to je prepričanje cele družbe da je človek največ vredno bitje, sveto itd.. prvo, folk pri tem trpi in hoče da vsi preživijo, tudi rastline priklenjene na posteljo ki si dejansko želijo umret, a ne morejo. drugo, človek dejansko ni največ vredno bitje.

splav nimaš kaj obžalovat. bolje da otroka ni, kot da je samo breme. v naravi recimo, je tako da mama mladiča ki ga noče, ali je deformiran, enostavno ubije, ga vrže iz gnezda. človek namesto tega naredi splav. in to je popolnoma naravno dejanje, in bolje je to sprejet kot da se sekiraš zaradi tega kar ti družba v glavo vbija.

[v-e-s-n-a]

Jaz sem prepičana, da bi sedaj svojo odločitev obžalovala, če bi leta nazaj prišla v situacijo kjer bi se mogla odločiti ali naj splavim ali ne. In bi se takrat odločila za splav...

[emanuela]

in to je popolnoma naravno dejanje, in bolje je to sprejet kot da se sekiraš zaradi tega kar ti družba v glavo vbija.

ČE ni spontan, ni naraven. Aspiracija ali splav s tabletami ni naraven proces, kot je pri živalih, ko zavržejo mladiča.
Imamo samo možnost izbire, torej kaj je boljše za nas v tistem trenutku,če je sprejemljiva situacija za otroka, če so vsaj pribl. urejene razmere. Zagotovo pa ni naravno.

[slovenc79]

jaz mislim, naravno je da se ti zgodi da imaš otroka, pa si ga ne želiš. samo ker družba prepričuje da s eubijat ne sme, je tu nekakšna bližjnica - da ubiješ plod ko je še nerazvit. pa tudi nosečnost ki po mojem mnenju ni prijetna če je za nič se prekine.

splav je dejansko umor. zakoni gor ali dol, družbeno prepričanje gor ali dol. ampak je naravno dejanje, in narava je sistem celotnega obstoja, ki ga nobena razvita opica z besedilom na listu papirja in štempljem ne more spremenit.