No, nas je tudi kar nekaj. Če začnem pri najstarejših - živijo še vsi (oba dedka in babici) in vsi so res

. Po očetovi strani je sicer sorodstva manj, ker ma oče samo enga polbrata, poročenega, z dvema odraslima hčerama (torej mojima (pol)sestričnama), starejša je tudi poročena in ima že dve svoji mali punčki, mlajša pa upam da dela na tem s svojim fantom.

Z mlajšo se tudi bolj zastopim, ker starejša ma neke svoje bedaste principe in je občasno vzvišena, da te kap, teta je pa itak razred zase... ko začne govoriti, res težko prideš do besede (moj oče ji pravi kar radio).

Drugače pa pod ožje sorodstvo štejemo še očetovo sestrično, ločeno, z dvema odraslima otrokoma, ki ju prav tako smatram na nek način kot bratranca in sestrično. Sicer živijo v LJ, ampak se vidimo običajno kar nekajkrat na leto.
Po mamini strani pa je vse skup malo bolj obsežno: ima 3 brate in 1 sestro, 2 brata sta poročena in oba imata po 2 otroka, sestra pa je vdova že precej let, s 3 odraslimi otroki (2 sina, ki imata že vsak po enega otroka in hčer, ki je ravno tudi v pričakovanju prvega) in zadnja leta z novim partnerjem.
Moram reči, da se s sorodniki (po obeh straneh) dobro razumemo, tudi vsi bratranci in sestrične so super in se tudi pogosto srečamo na kakšnih piknikih, obletnicah, rojstnih dnevih in takrat se znamo imet prav fino.

Nobeno družinsko srečanje mi ni ravno problem, sicer pa je tudi moj fant del naše družine in je vedno zraven, tako da midva kar pičiva predčasno domov ali drugam, če ni zanimivo.
