Socialna anksioznost

[Volkulja95]

Zivjoo.
Odprla sem to temo ker ne vem već kaj storiti. Stara sem 20 let in na spletu sem brala o socialni anksioznosti. Mislim, da sem socialno anksiozna. In to zato ker enostavno ko sem v situaciji da moram govoriti u neznanimi ljudmi me kar panika zgrabi in roke se mi znojijo ter v obraz zardim kot paprika. Vecinoma se izogibam takim prilikam . To pa moti predvsem moje vsakdanje življenje.
Novih stikov ne ustvarjam in nimam prijateljev. Je se kdo podoben☺

[Ellona]

Hej, jaz imam isti problem. Stara sem isto, torej 20. Iz kje pa si?

[Volkulja95]

Hej, jaz imam isti problem. Stara sem isto, torej 20. Iz kje pa si?

Hejla. Koper pa ti?

[Picatinny]

Zivjoo.
Odprla sem to temo ker ne vem već kaj storiti. Stara sem 20 let in na spletu sem brala o socialni anksioznosti. Mislim, da sem socialno anksiozna. In to zato ker enostavno ko sem v situaciji da moram govoriti u neznanimi ljudmi me kar panika zgrabi in roke se mi znojijo ter v obraz zardim kot paprika. Vecinoma se izogibam takim prilikam . To pa moti predvsem moje vsakdanje življenje.
Novih stikov ne ustvarjam in nimam prijateljev. Je se kdo podoben☺

Evo, moram se oglasiti in pametovati...ko prvo, dobi si službo, kjer nimaš veliko stika z neznanci, če sploh...recimo delo od doma. Kot drugo, omisli si psihoterapijo. Kot tretje, kupi si psa. Če imaš pogoje za kužka, seveda.

[Ananhas]

^^ tole je butast nasvet, sploh, če punca hoče kaj spremenit glede svoje težave. nekaj je bit socialno anksiozen, nekaj je pa bit prostovoljen samotar, ki uživa v tem in hoče imet čim manj stikov z ljudmi (pa ni socialno anksiozen drugače).

avtorica, to se rešuje s čim več izpostavljanja v socialnih situacijah, seveda postopoma. če se boš še dalje izogibala, se ne bo nič spremenilo oz. bo čedalje slabše. ne boš se nikamor premaknila, več bo tresnob, ker nisi zadovoljna s takim svojim življenjem. delaj na samozavesti in postopnem vključevanju v družabne situacije. ko boš dobila prijateljstvo ali dve, bo tudi tvoja samozavest zrasla in bo šlo lažje... v glavnem po korakih.
je pa dobro, če se za začetek probaš zbližat z nekom, ki ima ali je imel (to drugo še boljše) podoben problem, saj se boš počutila razumljeno.

[Volkulja95]

Zivjoo.
Odprla sem to temo ker ne vem već kaj storiti. Stara sem 20 let in na spletu sem brala o socialni anksioznosti. Mislim, da sem socialno anksiozna. In to zato ker enostavno ko sem v situaciji da moram govoriti u neznanimi ljudmi me kar panika zgrabi in roke se mi znojijo ter v obraz zardim kot paprika. Vecinoma se izogibam takim prilikam . To pa moti predvsem moje vsakdanje življenje.
Novih stikov ne ustvarjam in nimam prijateljev. Je se kdo podoben☺

Evo, moram se oglasiti in pametovati...ko prvo, dobi si službo, kjer nimaš veliko stika z neznanci, če sploh...recimo delo od doma. Kot drugo, omisli si psihoterapijo. Kot tretje, kupi si psa. Če imaš pogoje za kužka, seveda.

Ojlaaa. Delo iscem pa nobenega odgovora s strani delodajalcev. Psihoterapija... bila sem pri paihologinji saj sem pred 3 leti bila spolno zlorabljena pa ni kaj veliko pomagala. Vecinoma so prezasedeni da bi se bolje posvetili vsakemu pacientu. Psa nimam imam pa 2 macki. Živim pa na vasi

[Volkulja95]

^^ tole je butast nasvet, sploh, če punca hoče kaj spremenit glede svoje težave. nekaj je bit socialno anksiozen, nekaj je pa bit prostovoljen samotar, ki uživa v tem in hoče imet čim manj stikov z ljudmi (pa ni socialno anksiozen drugače).

avtorica, to se rešuje s čim več izpostavljanja v socialnih situacijah, seveda postopoma. če se boš še dalje izogibala, se ne bo nič spremenilo oz. bo čedalje slabše. ne boš se nikamor premaknila, več bo tresnob, ker nisi zadovoljna s takim svojim življenjem. delaj na samozavesti in postopnem vključevanju v družabne situacije. ko boš dobila prijateljstvo ali dve, bo tudi tvoja samozavest zrasla in bo šlo lažje... v glavnem po korakih.
je pa dobro, če se za začetek probaš zbližat z nekom, ki ima ali j imel (to drugo še boljše) podoben problem, saj se boš počutila razumljeno.

Hvala za nasvet. Ampak većina ljudi si o tem ne upa spregovoriti. Zato sem se prijavila tu na forumu , da bi se kdo kaj povedal na to temo.

[Led Zeppelin]

Socialne sposobnosti so mišica, če imaš bolj šibko...pač začneš trenirati na manjši stopnji.


Sem introvert, in ene 2 leti nazaj sem videl da nimam dobrih socialnih skillov, in sem začel počasi....previj dve leti naprej, pustim večino ekstrovertov zadaj v očarljivosti in dostopnosti. Nisem žurer, ampak kamorkoli me porineš bom več kot obvladal situacijo.

Počasi se daleč pride, ampak nagrade so visoke, boljša prijateljstva, več uspeha pri nasprotnemu spolu, večje sprejemanje samega sebe, in to da mi to ni več distrakcija. Zdaj delam v novemu okolju, en teden pa imam že dobre in korektne odnose s sodelavci, in potem je delo lažje, ker ti ljudje niso ovira.

[Volkulja95]

Socialne sposobnosti so mišica, če imaš bolj šibko...pač začneš trenirati na manjši stopnji.


Sem introvert, in ene 2 leti nazaj sem videl da nimam dobrih socialnih skillov, in sem začel počasi....previj dve leti naprej, pustim večino ekstrovertov zadaj v očarljivosti in dostopnosti. Nisem žurer, ampak kamorkoli me porineš bom več kot obvladal situacijo.

Počasi se daleč pride, ampak nagrade so visoke, boljša prijateljstva, več uspeha pri nasprotnemu spolu, večje sprejemanje samega sebe, in to da mi to ni več distrakcija. Zdaj delam v novemu okolju, en teden pa imam že dobre in korektne odnose s sodelavci, in potem je delo lažje, ker ti ljudje niso ovira.

O lepo res sem vesela za vas. Sej tudi jaz mislim da bi bilo veliko boljse će bi sla delat da bi imela sluzbo. Posiljam povsod prijave pa nobenega odgovora ali pa zavrnjena. Lepo je ko spoznas nove ljudi in se z njimi razumes. Problem pa je da tukaj na vasi so sami starejsi ljudje pa se nimam vec s kom družiti saj so vsi odsli po svoje

[Picatinny]

Zivjoo.
Odprla sem to temo ker ne vem već kaj storiti. Stara sem 20 let in na spletu sem brala o socialni anksioznosti. Mislim, da sem socialno anksiozna. In to zato ker enostavno ko sem v situaciji da moram govoriti u neznanimi ljudmi me kar panika zgrabi in roke se mi znojijo ter v obraz zardim kot paprika. Vecinoma se izogibam takim prilikam . To pa moti predvsem moje vsakdanje življenje.
Novih stikov ne ustvarjam in nimam prijateljev. Je se kdo podoben☺

Evo, moram se oglasiti in pametovati...ko prvo, dobi si službo, kjer nimaš veliko stika z neznanci, če sploh...recimo delo od doma. Kot drugo, omisli si psihoterapijo. Kot tretje, kupi si psa. Če imaš pogoje za kužka, seveda.

Ojlaaa. Delo iscem pa nobenega odgovora s strani delodajalcev. Psihoterapija... bila sem pri paihologinji saj sem pred 3 leti bila spolno zlorabljena pa ni kaj veliko pomagala. Vecinoma so prezasedeni da bi se bolje posvetili vsakemu pacientu. Psa nimam imam pa 2 macki. Živim pa na vasi

Glej, psihoterapija je dolgotrajen (in drag) proces, lahko traja leta ali pa celo desetletja, da se pokažejo pozitivni učinki, še posebej, če so prisotne tudi tako travmatične izkušnje, kot je spolna zloraba. Treba je stvari graditi počasi, postopoma, korka za korakom, tudi prevelika izpostavljenost veliki količini neznancev, vsaj v začetni fazi gotovo ne koristi.

Za kakšno vas pa to gre? So to kakšne 'rovte', kjer je miselnost ljudi taka, da je treba zadeve 'skrivati' pred drugimi, a je tisti, ki te je zlorabil, tudi vaščan?

[Volkulja95]

Zivjoo.
Odprla sem to temo ker ne vem već kaj storiti. Stara sem 20 let in na spletu sem brala o socialni anksioznosti. Mislim, da sem socialno anksiozna. In to zato ker enostavno ko sem v situaciji da moram govoriti u neznanimi ljudmi me kar panika zgrabi in roke se mi znojijo ter v obraz zardim kot paprika. Vecinoma se izogibam takim prilikam . To pa moti predvsem moje vsakdanje življenje.
Novih stikov ne ustvarjam in nimam prijateljev. Je se kdo podoben☺

Evo, moram se oglasiti in pametovati...ko prvo, dobi si službo, kjer nimaš veliko stika z neznanci, če sploh...recimo delo od doma. Kot drugo, omisli si psihoterapijo. Kot tretje, kupi si psa. Če imaš pogoje za kužka, seveda.

Ojlaaa. Delo iscem pa nobenega odgovora s strani delodajalcev. Psihoterapija... bila sem pri paihologinji saj sem pred 3 leti bila spolno zlorabljena pa ni kaj veliko pomagala. Vecinoma so prezasedeni da bi se bolje posvetili vsakemu pacientu. Psa nimam imam pa 2 macki. Živim pa na vasi

Glej, psihoterapija je dolgotrajen (in drag) proces, lahko traja leta ali pa celo desetletja, da se pokažejo pozitivni učinki, še posebej, če so prisotne tudi tako travmatične izkušnje, kot je spolna zloraba. Treba je stvari graditi počasi, postopoma, korka za korakom, tudi prevelika izpostavljenost veliki količini neznancev, vsaj v začetni fazi gotovo ne koristi.

Za kakšno vas pa to gre? So to kakšne 'rovte', kjer je miselnost ljudi taka, da je treba zadeve 'skrivati' pred drugimi, a je tisti, ki te je zlorabil, tudi vaščan?[/quote

Ne ta clovek ni vascan. Ga iscejo ... ja ponavadi je tako . Ostali so samo starejsi ljudje ki opazujejo vse in vsakega in dobesedno tracajo to med sabo. Ja se strinjam s temda treba iti korak za korakom. Ampak vcasih me boli to ko me nekdo od bližnjih grdo obsoja zaradi
stvari kot naprimer će bi rekla da rabim psihiatra bi se mi mama smejala in rekla "sej nisi nora" al pa se ti je zmesalo. Mislim da nekateri ne razumejo vseh naših obcutij

[Ananhas]

Volkulja, če si bila spolno zlorabljena potrebuješ strokovno pomoč. če ti tista prva psihologinja ni ustrezala in prisluhnila, ne obupat nad njimi, poišči novega terapevta. pomagali ti bodo, ker če to ne razrešiš, se ti bo čez leta vračalo in ne bo prijetno.

samo ne se zapret med 4 stene.

če nimaš podpore pri bližnjih (glede na tvoje pisanje), se lahko pridružiš tudi kakšni podporni skupini v okviru terapij. vem, da te nepodpora tvojih gotovo boli ampak pomembna si predvsem ti in tvoje počutje.

[Volkulja95]

Volkulja, če si bila spolno zlorabljena potrebuješ strokovno pomoč. če ti tista prva psihologinja ni ustrezala in prisluhnila, ne obupat nad njimi, poišči novega terapevta. pomagali ti bodo, ker če to ne razrešiš, se ti bo čez leta vračalo in ne bo prijetno.

samo ne se zapret med 4 stene.

če nimaš podpore pri bližnjih (glede na tvoje pisanje), se lahko pridružiš tudi kakšni podporni skupini v okviru terapij. vem, da te nepodpora tvojih gotovo boli ampak pomembna si predvsem ti in tvoje počutje.

Hvala ti ananhas za nasvet. Ravno razmišljam o temu in imaš prav. Će se bom zaprla med 4 stene bo samo se hujse

[Picatinny]

Ja, v določenih okoljih obisk 'psihiatra' velja še vendo za nekaj, česar se je treba sramovati in vsak 'pacient' velja za norca...v 'holivudu' pa veljaš za norca, če nimaš svojega psihiatra...

V tvojem primeru bi itak v poštev najbrž bolj prišel psihoterapevt, ki navadno niti ni psihiater, je recimo psiholog ali pa celo nekaj tretjega po osnovni izobrazbi...lahko je recimo sociolog, z narejenim dodatnim usposabljanjem.

[Princeska19]

Zivjo, sama imam podobno situacijo. Trenutno brez prijateljic in nekih socialnih stikov. Je kaksna zainteresirana za kavico, klepet?