Socialna Anksioznost
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- wasd
- Kofetarica
- Prispevkov: 763
- Na forumu od: 10. 11. 2012
Kot sem ze rekel, sam nimam take mocne oblike soc. anksioznosti kot jo imas ti (panicni napadi), se pa vseeno pocutim tesnobno v mnozici neznanih ljudi in se zato tudi izogibam takih zadev (razne zabave, druzenja ipd.). Se pocutim veliko bolje v majhni skupinici ljudi, ki jih poznam ze od prej. Ampak to je pa itak bolj ali manj neobstojece, ker pac brez udelezevanja vecjih dogotkov tezko spoznas nove ljudi.
Verjetno bi ti pomagala meditacija, kot si ze omenila, in kak pogovor s strokovnjakom. Sem pa tudi sam mnenja, da so razni antidepresivi zadnja opcija, ko vse drugo propade.
Verjetno bi ti pomagala meditacija, kot si ze omenila, in kak pogovor s strokovnjakom. Sem pa tudi sam mnenja, da so razni antidepresivi zadnja opcija, ko vse drugo propade.
-
trust - Kofetarica
- Prispevkov: 570
- Na forumu od: 12. 8. 2012
Saj se marsikateri človek počuti tesnobno v družbi neznanih ljudi, še jaz se, pol pa nekaj butneš ven pa se ti kdo nasmeje pa tkoj rataš bolj sproščen, hec je v tem da ti takrat v glavi "predvaja" ogromno stvari in si misliš brez veze kej rečt, ker bom itak izpadel brezvezno/piflarsko/čudaško...
Jaz se strinjam, da je vse v glavi, kje pa bo drugje, v žepu? Treba si je rečt dost mam tega pa neki iz sebe nardit, ne pa jamrat za 4mi stenami kko me noben ne mara pa zakaj me noben ne pokliče pa vsi so prasci, vem sem bil v isti zadevi pa ne rečem, da sem jo čist premagal, več 3/4 pa ziher. Sj je težko, nič ne rečem, sam če ne boš probal/a ne boš nikoli vedel zdj grem pa kavo naprej pit, čaw
Jaz se strinjam, da je vse v glavi, kje pa bo drugje, v žepu? Treba si je rečt dost mam tega pa neki iz sebe nardit, ne pa jamrat za 4mi stenami kko me noben ne mara pa zakaj me noben ne pokliče pa vsi so prasci, vem sem bil v isti zadevi pa ne rečem, da sem jo čist premagal, več 3/4 pa ziher. Sj je težko, nič ne rečem, sam če ne boš probal/a ne boš nikoli vedel zdj grem pa kavo naprej pit, čaw
-
slovenc79 - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4261
- Na forumu od: 22. 7. 2011
- Kraj: Ljubljana
antidepresivi, to je zdravljenje posledic in ne vzroka.. to je kot droga - da ti nek umeten občutek zadovoljstva in sproščenosti. mislim da taki in drugačni narkotiki so precej škodljivi, ker ko se telo enkrat nanje navadi, brez njih se človek sploh ne more več dobro počutit. edini pravilen občutek zadovoljstva je takrat, ko se nečesa lotiš in si ponosen na neki kar si naredil, dosegel svoj cilj. samo zagon in vztrajnost mora bit, česar pa večina ljudi ne zmore, ker ne verjamejo da se da ali pa ker so enostavno preleni.
uglavnem, anitidepresivi niso rešitev. samo lajšajo posledice, in to je vse.
uglavnem, anitidepresivi niso rešitev. samo lajšajo posledice, in to je vse.
hej norci
- maniac
- Komunikatorka
- Prispevkov: 187
- Na forumu od: 15. 9. 2006
đizs, najbolj pametna je pa smrklja, ki ni še niti f od faksa (in vprašanje, katerega) naredila.
vsem, ki imajo težave, polagam na srce, naj poiščejo pomoč. lahko pri zdravniku, psihoterapevtu, skupini za samopomoč, v knjigah ... možnosti je več, vsakemu ustreza kaj drugega in nekatere oblike pomoči učinkujejo hitreje od drugih. pa ne poslušat pametnjakovičev, ki trdijo, da si izmišljujete!
vsem, ki imajo težave, polagam na srce, naj poiščejo pomoč. lahko pri zdravniku, psihoterapevtu, skupini za samopomoč, v knjigah ... možnosti je več, vsakemu ustreza kaj drugega in nekatere oblike pomoči učinkujejo hitreje od drugih. pa ne poslušat pametnjakovičev, ki trdijo, da si izmišljujete!
-
katy. - Kofetarica
- Prispevkov: 741
- Na forumu od: 7. 4. 2010
Malo ste smešni. Mislim, namišljene bolezni? Anksioznost na primer prihaja s celo vrsto simptomov, ki so telesni in jih lahko vsak opazi. Ni ravno fino pomoje met potne roke, se trest kot nor, vrti se ti, slabo ti je...vsi poznamo take občutke, ampak doživljat jih vsak dan. Ne vem kako lahko govorite, da to nič ni, psihične bolezni so bolezni 21. stoletja ja, predvsem, ker so se zdaj tako razmahnile, ker se ljudje več ne znamo pogovarjat, ne znamo tkat res dobrih prijateljstev, nimamo zdravih zvez. Ne vsi, ampak večina. Meni je grozno, da napadate ljudi tako nepremišljeno...poglejte si malo stopnjo samomorov in kako naračša pri nas, vzamite si čas in malo poguglajte ''prevzgojne domove'' pri nas, poglejte kaj se tek otrokov dogaja in potem rečite to je vse v njihovih glavah. Ko si gre 10 letnica prerezat žile potem nekaj ni vredu in to je vsem jasno.
Jaz krivim družino, ki se je razvrednotila, krivim šole, ki ne znajo več vzgajati, krivim družbo, ki daje neke napačne podobe o tem kako moramo živeti...krivim vse nas, predvem pa tiste, ki ne priznajo problemov in se delajo superiorne. Ja vsak se najde v kateri izmed motenj, ampak vsak je ne zavrne, se ne more kar obrniti od nje in čez dan ne mine...ampak traja in boriti z njo se je izjemno težko. Tukaj pridejo na vrsto, psihologi, psihiatri in ostali strokovni delavci. In čudovito je, da jih imamo. Še bolj čudovito se mi pa zdi, da se nekdo opogumi in gre do psihologa...če ne kaj drugega ga ta posluša in lahko debatiramo kolikor hočemo tu, dejstvo je, da je poslušanje vrlina in ti ljudje ga obvladajo. Je pa tudi res, da marsikdo nima nikogar, ki bi se mu res lahko zaupal.
Vse pa ni tako črno ne, ker se da iti naprej, s pomočjo in voljo, ki jo vsak slej kot prej najde.
No upam, da bom jaz lahko nekoč predava o tem, kako naj se ravna z ljudmi, da jih ne pohodiš in uničiš še preden sploh lahko postanejo dobri, ker kot je ena napisala ja to je stvar karakterja, ampak karakter se ne oblikuje z rojstvom. Oblikujeta ga vzgoja in okolje v katerem živi. In na tem je treba gradit.
Za avtorico teme pa, ena moja velika vzornica, doktorica psihologije je enkrat lepo povedala, kaj povzroča anksioznost. Ta strah, da te ljudje ne bi marali, da bi se sramotila, izvira predvsem iz tega, ker povezuješ dosežke s tem, da te ima nekdo rad in neuspehe, s tem, da te nima. Pa temu ni tako...izgubit moraš strah pred tem, da še boš nepopolna te ne bodo več marali, seveda te bodo. Ljudje, ki te imajo radi te bodo imeli, tudi, ko ne boš popolna, bodo pa seveda tudi tisti, ki te ne bodo marali ne glede na vse. Tako je pri vseh, tudi najlepših in najboljših. Prej se sprijazniš, prej ti bo lažje. Vso srečo.
Jaz krivim družino, ki se je razvrednotila, krivim šole, ki ne znajo več vzgajati, krivim družbo, ki daje neke napačne podobe o tem kako moramo živeti...krivim vse nas, predvem pa tiste, ki ne priznajo problemov in se delajo superiorne. Ja vsak se najde v kateri izmed motenj, ampak vsak je ne zavrne, se ne more kar obrniti od nje in čez dan ne mine...ampak traja in boriti z njo se je izjemno težko. Tukaj pridejo na vrsto, psihologi, psihiatri in ostali strokovni delavci. In čudovito je, da jih imamo. Še bolj čudovito se mi pa zdi, da se nekdo opogumi in gre do psihologa...če ne kaj drugega ga ta posluša in lahko debatiramo kolikor hočemo tu, dejstvo je, da je poslušanje vrlina in ti ljudje ga obvladajo. Je pa tudi res, da marsikdo nima nikogar, ki bi se mu res lahko zaupal.
Vse pa ni tako črno ne, ker se da iti naprej, s pomočjo in voljo, ki jo vsak slej kot prej najde.
No upam, da bom jaz lahko nekoč predava o tem, kako naj se ravna z ljudmi, da jih ne pohodiš in uničiš še preden sploh lahko postanejo dobri, ker kot je ena napisala ja to je stvar karakterja, ampak karakter se ne oblikuje z rojstvom. Oblikujeta ga vzgoja in okolje v katerem živi. In na tem je treba gradit.
Za avtorico teme pa, ena moja velika vzornica, doktorica psihologije je enkrat lepo povedala, kaj povzroča anksioznost. Ta strah, da te ljudje ne bi marali, da bi se sramotila, izvira predvsem iz tega, ker povezuješ dosežke s tem, da te ima nekdo rad in neuspehe, s tem, da te nima. Pa temu ni tako...izgubit moraš strah pred tem, da še boš nepopolna te ne bodo več marali, seveda te bodo. Ljudje, ki te imajo radi te bodo imeli, tudi, ko ne boš popolna, bodo pa seveda tudi tisti, ki te ne bodo marali ne glede na vse. Tako je pri vseh, tudi najlepših in najboljših. Prej se sprijazniš, prej ti bo lažje. Vso srečo.
- dot
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2076
- Na forumu od: 27. 4. 2010
slovenc79 napisal/-a:antidepresivi, to je zdravljenje posledic in ne vzroka.. to je kot droga - da ti nek umeten občutek zadovoljstva in sproščenosti. mislim da taki in drugačni narkotiki so precej škodljivi, ker ko se telo enkrat nanje navadi, brez njih se človek sploh ne more več dobro počutit. edini pravilen občutek zadovoljstva je takrat, ko se nečesa lotiš in si ponosen na neki kar si naredil, dosegel svoj cilj. samo zagon in vztrajnost mora bit, česar pa večina ljudi ne zmore, ker ne verjamejo da se da ali pa ker so enostavno preleni.
uglavnem, anitidepresivi niso rešitev. samo lajšajo posledice, in to je vse.
Sama sicer nimam izkušenj s tem, ampak kolikor je meni znano, so pri hujših oblikah depresije nujni ravno zato, da se odpravi vzrok (ne le posledic), ker gre za porušeno ravnovesje hormonov ali nekaj takega To je bolezen, podobno kot katera druga, kjer rabimo zdravila. Kot je recimo Andrej Karoli javno razlagal, da drugače ni šlo in da se je tudi pozanimal pri zdravnikih, a je potreboval zdravila, da se je najprej zrihtalo ravnovesje, drugače se težave ne bi popravile. Zgolj pogovori / psihoterapija tudi ni dovolj (v nekaterih ali celo vseh? primerih klinične depresije, toliko se ne spoznam)
- dayđremer
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1107
- Na forumu od: 4. 2. 2012
A lahko sam še nekaj
To s tem soočanjem s problemi. Če bo punca prišla k psihologu, jo bo vprašal: A se ti zdi da si depresivna/anksiozna..vstavi poljuben termin.bo odgovor : Me se zdi da sem.. (itak da sem).. in bo tako živela do konca svojih dni, smilila se bo sama sebi in mela stalno izgovor za svoje obnašanje- anksiozna sem- halo.
Če ji bo nekdo rekel- ajdi marš ven med ljudi pa se nehaj smilit sama sebi- se bo nekaj časa lovila, počasi se bo pobrala, potem pa odprla oči in bo cela srečna da ji je nekdo povedal svoje in je končno med ljudmi.
Glej Nelli, jaz ti z lastnih izkušenj govorim. Ne bluzim kar v en dan. Vsaj probaj prebrat pa razmislit. Drgač pa čist tvoja stvar, kaj se boš odločla )
To s tem soočanjem s problemi. Če bo punca prišla k psihologu, jo bo vprašal: A se ti zdi da si depresivna/anksiozna..vstavi poljuben termin.bo odgovor : Me se zdi da sem.. (itak da sem).. in bo tako živela do konca svojih dni, smilila se bo sama sebi in mela stalno izgovor za svoje obnašanje- anksiozna sem- halo.
Če ji bo nekdo rekel- ajdi marš ven med ljudi pa se nehaj smilit sama sebi- se bo nekaj časa lovila, počasi se bo pobrala, potem pa odprla oči in bo cela srečna da ji je nekdo povedal svoje in je končno med ljudmi.
Glej Nelli, jaz ti z lastnih izkušenj govorim. Ne bluzim kar v en dan. Vsaj probaj prebrat pa razmislit. Drgač pa čist tvoja stvar, kaj se boš odločla )
How quickly jealous I become of the wind when it, and not I, gets the privilege of properly messing up your hair.
-
katy. - Kofetarica
- Prispevkov: 741
- Na forumu od: 7. 4. 2010
Pa ti si res ej, bravo.
Psiholog ti ne reče tega, ampak ti pomaga, da sam ugotoviš zakaj si tak in v čem so težave, on te samo posluša in te pripelje tako daleč, da sam prideš do spoznanja, da moraš ven in nekaj nardit.
Ne se bat tuje pomoči, sej zato pa ljudje sobivamo ne.
Psiholog ti ne reče tega, ampak ti pomaga, da sam ugotoviš zakaj si tak in v čem so težave, on te samo posluša in te pripelje tako daleč, da sam prideš do spoznanja, da moraš ven in nekaj nardit.
Ne se bat tuje pomoči, sej zato pa ljudje sobivamo ne.
- dayđremer
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1107
- Na forumu od: 4. 2. 2012
Ne me učit definicije psihologa prosim. Ne se bat tuje pomoči, saj psihologi služijo na račun takšnih ljudi.
Ta forum postaja drugače ful podoben divinemu, samo ujčkanje.
Ta forum postaja drugače ful podoben divinemu, samo ujčkanje.
How quickly jealous I become of the wind when it, and not I, gets the privilege of properly messing up your hair.
-
slovenc79 - Cosmopsiho
- Prispevkov: 4261
- Na forumu od: 22. 7. 2011
- Kraj: Ljubljana
torej, višek znanja psihologije je znat vprašat "živjo, pacient, kakšno diagnozo si si postavil?" dej no dej..
dayđremer, če greš tako nadret pacienta, a veš kaj se bo zgodilo? poslal bo celo mumbo-jumbo znanost u pm in obupaval naprej, na koncu pa naredil samomor.
ja, rešitev je točno taka. da se nehaš cmerit in smilt samemu seb in se brcnit v rit in neki ukrent. se ne bi mogel bolj strinjat. AMPAK, človek mora razumet da je to način pomoči, da ga pa nadereš in odsloviš brez razlage, pa nič ne narediš, sam še večje sranje, ki je lahko usodno.
verjamem da hočeš nelli dobro, dayđ, sam pri takem tonu te bo vsak pacient/študent whatever poslal v pm in te ne bo več poslušal. tud če vsem dobro hočeš, folk en bo verjel da jim da se pa začne prepir zarad neke čist tretje stvari in si dejansko živčna pa ni niti poskus pomoči.
dayđremer, če greš tako nadret pacienta, a veš kaj se bo zgodilo? poslal bo celo mumbo-jumbo znanost u pm in obupaval naprej, na koncu pa naredil samomor.
ja, rešitev je točno taka. da se nehaš cmerit in smilt samemu seb in se brcnit v rit in neki ukrent. se ne bi mogel bolj strinjat. AMPAK, človek mora razumet da je to način pomoči, da ga pa nadereš in odsloviš brez razlage, pa nič ne narediš, sam še večje sranje, ki je lahko usodno.
verjamem da hočeš nelli dobro, dayđ, sam pri takem tonu te bo vsak pacient/študent whatever poslal v pm in te ne bo več poslušal. tud če vsem dobro hočeš, folk en bo verjel da jim da se pa začne prepir zarad neke čist tretje stvari in si dejansko živčna pa ni niti poskus pomoči.
hej norci
-
katy. - Kofetarica
- Prispevkov: 741
- Na forumu od: 7. 4. 2010
Zato pa je večina zastonj, predvsem za študente ne. Ne ti mene učit tega, ker sem bila v mladosti dovolj pri psihologih in vem kako je. Ne vem a ti študiraš psihologijo, ker če jo potem res moje sožalje...brez osnovnega čuta za soljudi boš bolj težko uspešna v katerem koli poklicu, aja ne čakaj, politika ti ostane.
- dayđremer
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1107
- Na forumu od: 4. 2. 2012
No saj, če še ti trije pametnjakoviči na tem forumu rečejo, da lahko da maš samomorilska nagnjenja in moraš k psihologu, pa počasi boš na robu.
Stvar je v tem, da če bi jaz mela kakšno avtoriteto oz. naziv, bi me poslušali oz. prebrali kaj hočem povedat. Ker pa sem študentka faking prvega letnika faksa, bi naj bla lepo tiho, ni važno kaj ma smrklja za povedat. Get it, mislim jaz tudi delujem po tem principu, ne trudim se poslušat koga, ki je mlajši, zelenejši od mene.
Psihologi niso zastonj, plačani so z davkoplačevalskim denarjem. In jim večini pomeni poklic, službo, ne ravno življenjskega poslanstva pomagat drugim. Tolko jih pa tudi jaz poznam.
Aja ne študiram psihologije (mogoče še bom kdaj), ena druga smer me je še bolj zanimala : )) Od politike sem pa tudi far away oz. čist anti
Stvar je v tem, da če bi jaz mela kakšno avtoriteto oz. naziv, bi me poslušali oz. prebrali kaj hočem povedat. Ker pa sem študentka faking prvega letnika faksa, bi naj bla lepo tiho, ni važno kaj ma smrklja za povedat. Get it, mislim jaz tudi delujem po tem principu, ne trudim se poslušat koga, ki je mlajši, zelenejši od mene.
Psihologi niso zastonj, plačani so z davkoplačevalskim denarjem. In jim večini pomeni poklic, službo, ne ravno življenjskega poslanstva pomagat drugim. Tolko jih pa tudi jaz poznam.
Aja ne študiram psihologije (mogoče še bom kdaj), ena druga smer me je še bolj zanimala : )) Od politike sem pa tudi far away oz. čist anti
How quickly jealous I become of the wind when it, and not I, gets the privilege of properly messing up your hair.
-
Captain - Komunikatorka
- Prispevkov: 192
- Na forumu od: 30. 11. 2012
Tole pričkanje me spominja na uno: "Debu ne bo nikol zastopu suhga kako to, da ne jé, in suh nkol debeuga kako to, da ves čas jé" .. (ali pač neka podobna varianta)
Mi je pa čisto jasno od kod dayđ črpa to svoje 'trmarjenje', če lahko temu tako rečem; namreč veliko je ljudi, ki pač potrebujejo samo en "potisk" skozi vrata v svet, v družbo...taki ljudje večinoma sedijo za računalnikom/tvjem in povsem pozabijo na svet, ki je tam zunaj...in v tem primeru se strinjam, bi potrebovali eno "brco v rit" naj se zmigajo in grejo med ljudi...
TODA!! obstajajo ljudje, ki jim je še tako enostavno opravilo kot je iti v šolo, v trgovino, v službo ali bilokam sila neprijetno, saj se ne počutijo dobro v svoji koži, ne počutijo se dobro med ljudmi, jih stiska, se potijo, plitko dihajo, pritisk naraste (v glavi razbija), komaj kaj izustijo (več simptomov dodajte še sami, če sem kaj izpustil, pa tudi zanimalo bi me kaj se še dogaja z vami, ko se vam zgodi napad)....in žal mi je za njih...
na živce mi gre, da kar tako brez kakršnega koli premisleka trdite, da po lastni izkušnjah veste več kot nekdo drug po svojih ... temu se reče: "podajanje ugotovitev s hevrističnim zbiranjem podatkov" - analogen primer bi bil: zakonca se prepirata, da en naredi več kot drugi in obratno - od kje to? vsak zase trdita, da naredita več kot drugi...seveda, ker vsak izhaja iz tega koliko je sam storil, naredil, pripomogel k nekemu opravilu in svoje delo ceni več kot delo drugega...partnerja pa vidi, da dela "sem in tja" ... ta čas, ko pa ga ne vidi, pa ne upošteva, da je tudi med tem le-ta nekaj počel....ko pa gresta zapisat kaj je kdo kdaj počel, se pa dobro vidi kdo je kaj in koliko delal.
sam poznam primer, ko je ona trdila, da plačuje več položnic kot njen mož...ko pa sta zapisala podatke, si je premislila in raje ostala tiho, da ne bi dobila še kake več za plačat ... (namreč on je plačeval več). (p.s.: nisem še in nikoli nisem bil oženjen )
in ta tema TUKAJ je točno takšna: nekdo, ki rabi samo brco v rit, da ga spraviš med ljudi, nikakor ne razume tistega, ki ima s tem RESNE in REALNE probleme ... in nekateri ljudje pač ne ločujejo teh dveh profilov.
tako, da dve punci, ki sta tukaj izpostavile svoj problem in prišle po pogovor/nasvet: želim vama srečo in pa tako, kot vama je svetovala Katy: kaj si prebrat, se pogovarjat o tem, morda celo pri teh terapevtih....in če vaju skrbi za državno blagajno: je cel kup hipohondrov, ki nas stanejo mnogo več, kot bo vajin pogovor pri terapevtu, tako da brez skrbi, kar pojdita tja! obstaja možnost skupinske terapije ali individualne ... dostikrat se začne individualno, potem, ko/če se terapevt odloči, pa ti predlaga, če bi se vključila v kako skupino (ki jo ta isti terapevt vodi)...
Mi je pa čisto jasno od kod dayđ črpa to svoje 'trmarjenje', če lahko temu tako rečem; namreč veliko je ljudi, ki pač potrebujejo samo en "potisk" skozi vrata v svet, v družbo...taki ljudje večinoma sedijo za računalnikom/tvjem in povsem pozabijo na svet, ki je tam zunaj...in v tem primeru se strinjam, bi potrebovali eno "brco v rit" naj se zmigajo in grejo med ljudi...
TODA!! obstajajo ljudje, ki jim je še tako enostavno opravilo kot je iti v šolo, v trgovino, v službo ali bilokam sila neprijetno, saj se ne počutijo dobro v svoji koži, ne počutijo se dobro med ljudmi, jih stiska, se potijo, plitko dihajo, pritisk naraste (v glavi razbija), komaj kaj izustijo (več simptomov dodajte še sami, če sem kaj izpustil, pa tudi zanimalo bi me kaj se še dogaja z vami, ko se vam zgodi napad)....in žal mi je za njih...
na živce mi gre, da kar tako brez kakršnega koli premisleka trdite, da po lastni izkušnjah veste več kot nekdo drug po svojih ... temu se reče: "podajanje ugotovitev s hevrističnim zbiranjem podatkov" - analogen primer bi bil: zakonca se prepirata, da en naredi več kot drugi in obratno - od kje to? vsak zase trdita, da naredita več kot drugi...seveda, ker vsak izhaja iz tega koliko je sam storil, naredil, pripomogel k nekemu opravilu in svoje delo ceni več kot delo drugega...partnerja pa vidi, da dela "sem in tja" ... ta čas, ko pa ga ne vidi, pa ne upošteva, da je tudi med tem le-ta nekaj počel....ko pa gresta zapisat kaj je kdo kdaj počel, se pa dobro vidi kdo je kaj in koliko delal.
sam poznam primer, ko je ona trdila, da plačuje več položnic kot njen mož...ko pa sta zapisala podatke, si je premislila in raje ostala tiho, da ne bi dobila še kake več za plačat ... (namreč on je plačeval več). (p.s.: nisem še in nikoli nisem bil oženjen )
in ta tema TUKAJ je točno takšna: nekdo, ki rabi samo brco v rit, da ga spraviš med ljudi, nikakor ne razume tistega, ki ima s tem RESNE in REALNE probleme ... in nekateri ljudje pač ne ločujejo teh dveh profilov.
tako, da dve punci, ki sta tukaj izpostavile svoj problem in prišle po pogovor/nasvet: želim vama srečo in pa tako, kot vama je svetovala Katy: kaj si prebrat, se pogovarjat o tem, morda celo pri teh terapevtih....in če vaju skrbi za državno blagajno: je cel kup hipohondrov, ki nas stanejo mnogo več, kot bo vajin pogovor pri terapevtu, tako da brez skrbi, kar pojdita tja! obstaja možnost skupinske terapije ali individualne ... dostikrat se začne individualno, potem, ko/če se terapevt odloči, pa ti predlaga, če bi se vključila v kako skupino (ki jo ta isti terapevt vodi)...
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov