So otroci dolžni živeti svoje ostarele starše?

[[vanessa]]

julia, ne, pač pa imam rada svoje starše in sem ji pripravljena pomagat in jih ne takoj v dom ruknt ko mal pošepajo!

Nia....kaj potem, naj starše kar pustimo al kaj?
Trenutno so meni najpomembnejši starši, ko pride otrok mi bodo oboji najpomembnejši in za oboje bom poskrbela maksilmalno, brez razmišljanja!Jst imam tako mnenje, kot ga mam in zame je to pač to kar sem napisala.

ne veš kaj govoriš.. dokler nboš doživela neki takega rajš ne govori tega.

ko je zbolela moja nona (babi) in so jo hotli dat v dom za ostarele pa ne zto k se jim ni dalo se ubadat še z njo, ma k definitivno jim nbi zneslo kaj takega.

vsi domi so bli puhni tko da so se mogli res 3 mesce ubadat z njo.
ne vem pa kko bi jim ratalo če mama nbi mela doma pisarne.
k če si malo predstavljaš situacijo ugotoviš da je nemogoče skrbet za hišo, 2 otroka, gospodinjstvo in zravn še za staro osebo k niti na nogah ne upa stat (kaj šele če maš službo izven hiše!).
skrbeli pa so za njo 24 ur (!!!) na dan, k je vedno rabla koga zravn.. pa tud sestre so pošiljali z zdravstvenega k je rabla en tolko strokovno pomoč.
js sm si tudi misnla, da ni neč takega skrbet za staro osebo, samo ni res..
zdej al umre v bližini družine al ne, mislim da ni tolko pomembno.

te dome so ustanovili z dorbim namenom, ne vem zakaj vsi tko negativno gledajo na to.
js nbom dala mojih zapret tja tkoj k jim bo neki malega falilo.. sam ko bojo rabli človeka zravns ebe več ku 8 ur na dan, in vem da mi en bo zneslo, bo bujš zame in predvsem za njih da bojo dobili tisto pomoč k jo rabijo.

[fun]

*purple*

A si že kdaj sploh vidla kako izgleda življenje v domu za ostarele?

(to ne mislim da si se domu približala na 100m, ali da si bla enkrat notr... ampak da si dejansko vidla kako ljudje funkcionirajo tam...)

[rachka_]

zdej al umre v bližini družine al ne, mislim da ni tolko pomembno.

ta izjava pa res zmaga.
smrt ni samo to, da ti zapreš oči in te pač več ni.. veliko starih ljudi se grozno boji prestopit ta prag v "neznano" in mislim, da je ful pomembno, da ima v tistem času ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa in ga bo pomirjal, ter da bo se bo od tega sveta poslovil v domačem okolju.

[fun]

...

[*purple*]

vanessa, si slabo prebrala, da smo imeli doma dedka ki ni nč mogu?do zadnjega dne!zadnji dan so ga peljali pa v bolnišnico, kjer je potem umrl.
tko da prosim....Ne bom se ponavljala in ne da se mi sploh več ubadat z vami.Jst sm svoje mnenje povedala, vi pa zarad mene lahko delate kar želite.

Fun....Živim v neposredni bližini doma za ostarele in ja bila sem notr že ničkolikokrat ko je bila naša soseda(fotrova sestrična) v domu.In tako ko se pogovarjaš..Ja, sej jim ni lih hudega, ampak da ne rečem kako usi pogrešajo dom, ampak pravijo da ga nimajo več.ena mi je celo rekla, da so njo dali otroci v dom, potem pa stanovanje ki ga je prepisala na njih, prodali in se odselili v tujino.In baje jih vidi le enkrat letno.svinjarija!
In med šolanjem v srdnji zdravstveni šoli, sem šla trikrat prostovoljno na pogovore v naš dom za ostarele....In ja slišala sem od zadovoljnih do nezadovoljnih.

[fun]

Od mojga "kolega babica je v domu za ostarele... Vsak dan jo grejo njeni obiskat (razen če res kaj pride vmes)..
Ker je že bolna, pozabljiva in rahlo nepokretna ne more živet sama.

Tud jaz grem večkrat tja (včasih tut sama ker me zelo rada vidi) in vedno mi razlaga kaj vse so počel, kak jo je tista gospa naučila plest, razlaga mi o ostalih ljudeh tam; s kom se dobro razume, kje je bla an sprehodu ... Veliko več stvari se ji dogaja v življenju kot pa se bi ji dogajalo če bi samevala nekje v stranovanju...

In niso nezadovoljni starčki samo v domovih... KAj pa tisti ki živijo pod streho, kjer jim vsi stalno dajejo vedet da niso zaželjeni in da so v napoto?

[[vanessa]]

zdej al umre v bližini družine al ne, mislim da ni tolko pomembno.

ta izjava pa res zmaga.
smrt ni samo to, da ti zapreš oči in te pač več ni.. veliko starih ljudi se grozno boji prestopit ta prag v "neznano" in mislim, da je ful pomembno, da ima v tistem času ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa in ga bo pomirjal, ter da bo se bo od tega sveta poslovil v domačem okolju.

ni blo mišljeno tko.. hotla sm povedat da js se nbi odrekla slzužbi, hiši, otorkom in vsemu temu, samo zto da bosta moja2 umrla zravn mene..
če pač ne gre drugače se je treba tudi z domom sprijaznt.

[jullia_]

*purple*, tisti ljudje, ki enkrat letno hodijo obiskovat starše v dom, verjetno tudi na domu ne bi prav zgledno skrbeli za njih. A ni potemtakem za starše bolje, da so v domu, kjer so sicer osamljeni, a je zanje vsaj poskrbljeno, kot pa da bi bili doma brez pomoči, kjer bi bil prizor takšen, kot ga je ena v tej temi že opisala?

Pa še to, ne veš, kaj se dogaja v določenih družinah in kaj morajo vse nekateri dol požret od staršev. In ja, v takšnem primeru mora biti "nova" družina na prvem mestu. Vsaj zase vem, da otrok ne bi nikoli vzgajala v okolju, kjer bi iz ust vsak dan letele kurbe, pankrti in podobno.

[*purple*]

julia, kurbe letijo iz ust tudi v vrtcih, tko da se dandanes ne morš pred tem skrit.
sicer pa odvisno kaj si nekdo predstavlja pdo pojem teroriziranje.eni se počutijo terorizirane če jih samo vprašaš kako so.
ja julia, seveda nebi doma skrbeli za njih, zato so pa v domu.
In roko na srce, z nemalo ostarelimi ljudmi se zgodi enako.na začetku polno obiskov, potem pa vedno manj.

vanessa, sej pol si spet isto povedala.pač, nebi se odrekla čemu, da bi tvojedva lahko umrla v krogu najbližjih.In ja to je vsekakor pomembno.
ah, brezveze...

[kr.ena]

Kolikor poznam svoje starše, bi bila bolj zadovoljna v domu za ostarele, tudi ko bi bila še dokaj pri močeh (pač ko ne bi več mogla v popolnosti skrbeti zase). Tam bi imela družbo sebi enakih, cel kup dejavnosti, ... pri meni doma bi bila pa cel dan sama, ko sva midva v službi.
Važno, da se stari in mladi zmenijo, kaj kdo pričakuje in kaj komu paše.

[hruška :)]

js sm sicer pripravljena skrbet za moje starše, ampak sta sama rekla da bosta šla po vsej verjetnosti v dom (če bodo sredstva in podobno). Tudi mi skrbimo zdej za babi in ni nobenmu težko (pač preslišiš občasno jamranje).

Men se zdi dom za ostarele odličen-->tam imajo družbo, nego, hodijo na sprehode...naša mama (babi) je pa cele dneve doma in nikamor noče it. Velikrat sm obiskala tut prababi in je bila v domu velik bolj srečna in zadovoljna kot pa ko je sama živela doma.

[jullia_]

julia, kurbe letijo iz ust tudi v vrtcih, tko da se dandanes ne morš pred tem skrit.

Ni fora v skrivanju, ampak ravno v tem, da smo danes itak že od prvega razreda devetletke celo življenje konstantno pod stresom zaradi šole, službe (malo pretiravam, ampak ne veliko), in ko pridem domov, želim imet mir, ne pa vojno stanje, kjer se en teden mečejo krožniki ob tla, naslednji teden je pa tiha maša.
Evo ti eno analogijo, a bi gledala ob sebi moža s podobnimi lastnostmi, kot jih zdaj opisujem pri nekaterih starših? Verjetno ne. In korist otrok bi bila med prvimi argumenti za ločitev.

Sploh ni nujno, da so vsega krivi starši, za vsak prepir sta potrebna dva. Ampak če ljudje ne morejo živet skupaj, naj pač ne, ne pa da se potem policija dvakrat mesečno kliče.

[jullia_]

julia, kurbe letijo iz ust tudi v vrtcih, tko da se dandanes ne morš pred tem skrit.

Ni fora v skrivanju, ampak ravno v tem, da smo danes itak že od prvega razreda devetletke celo življenje konstantno pod stresom zaradi šole, službe (malo pretiravam, ampak ne veliko), in ko pridem domov, želim imet mir, ne pa vojno stanje, kjer se en teden mečejo krožniki ob tla, naslednji teden je pa tiha maša.
Evo ti eno analogijo, a bi gledala ob sebi moža s podobnimi lastnostmi, kot jih zdaj opisujem pri nekaterih starših? Verjetno ne. In korist otrok bi bila med prvimi argumenti za ločitev.

Sploh ni nujno, da so vsega krivi starši, za vsak prepir sta potrebna dva. Ampak če ljudje ne morejo živet skupaj, naj pač ne, ne pa da se potem policija dvakrat mesečno kliče.

[*purple*]

julia, kurbe letijo iz ust tudi v vrtcih, tko da se dandanes ne morš pred tem skrit.

Ni fora v skrivanju, ampak ravno v tem, da smo danes itak že od prvega razreda devetletke celo življenje konstantno pod stresom zaradi šole, službe (malo pretiravam, ampak ne veliko), in ko pridem domov, želim imet mir, ne pa vojno stanje, kjer se en teden mečejo krožniki ob tla, naslednji teden je pa tiha maša.
Evo ti eno analogijo, a bi gledala ob sebi moža s podobnimi lastnostmi, kot jih zdaj opisujem pri nekaterih starših? Verjetno ne. In korist otrok bi bila med prvimi argumenti za ločitev.

Sploh ni nujno, da so vsega krivi starši, za vsak prepir sta potrebna dva. Ampak če ljudje ne morejo živet skupaj, naj pač ne, ne pa da se potem policija dvakrat mesečno kliče.

ja, za prepir sta kriva dva.meni že to dost pove.

[jullia_]

In kaj točno ti to pove? Da se je fajn še 15 let kregat, ker so vsi na boljšem, če živijo pod eno streho? Starši verjetno na ta način jesen svojega življenja preživljajo srečno, ker vsakodnevno dobivajo pozornost svojih otrok, ki jih ob vsaki priložnosti pošljejo v kur**.
Kdo točno bi bil v tej situaciji na slabšem, če ne bi živeli skupaj?