smrt...?

[*lilica*]

Ja, a se je treba vtikat vame? Jaz sem lepo napisal kako je s smrtjo pri meni in to je to...Natančno to sem napisal, kar je tema. A vi začnete vreščat nekaj v tri krasne!

sej samo razpravljamo. In tud mi smo govorili o temi smrt, čeprav se jih je večina obrnila nate.
am..nisi odgovoril kaj tvoja punca pravi na to, kar pišeš tukaj?..če seveda ve, kaj pišeš

[jerry444]

Pa tako lep dan je bil,preveč lep za smrt

[Pontifex Maximus]

Ja, a se je treba vtikat vame? Jaz sem lepo napisal kako je s smrtjo pri meni in to je to...Natančno to sem napisal, kar je tema. A vi začnete vreščat nekaj v tri krasne!

sej samo razpravljamo. In tud mi smo govorili o temi smrt, čeprav se jih je večina obrnila nate.
am..nisi odgovoril kaj tvoja punca pravi na to, kar pišeš tukaj?..če seveda ve, kaj pišeš

Danes je rekla, da jo jezim.

[Miss M.]

NOVO

Pozdravljene punce...
nisem se zelela izpostavljati in odpirati nove teme, tako da bom kar semle napisala...
Dva dni nazaj je v hudi prometni nesreci umrla med drugim tudi moja znanka, sosolka s faksa, ena zelo prijetna, prijazna punca, polna zivljenja, nasmejana, karizmaticna... Bila je tako mlada, lepa.. Z njo se nisem velikokrat pogovarjala, se jo pa spominjam tako zivo, kako lepa in nezna je bila, se dobesedno par dni nazaj.. Pretreslo me je. Ze od malega imam nek grozovit strah pred smrtjo, ampak take stvari pa dajo misliti. Imela je nacrte za prihodnost, svoje skrbi, svoje radosti, ljudi, ki so jo imeli radi in svojo najljubso pesem. In potem, kar tako, popolnoma NIC kriva, umre. Kam gre zdaj vse to? V kaksni grozi ostanejo njeni starsi? Kaj se zgodi z njenimi zvezki, mobitelom, skratka osebnimi predmeti?

V glavnem, sem pisem, ker sem v dilemi: Punca je imela, kot mnogi mladi, svoj facebook profil. Vem, da nisem jaz tista, ki ima pravico odlocati o tem, niti si ne mislim, kdo hudica da sem. Pa vseeno: Ne zdi se mi prav, da ji ljudje gor pisejo "R.I.P., bila si zakon, pogresali te bomo..." Mislm... a samo jaz vidim absurdnost tega? A samo jaz ne vidim tega kot nekega izkazovanja svojega obzalovanja ampak kar nekaj, a mislijo, da se bo vpisala noter in jim odpisala? Koliko dni, mesecev, let bo to se ostalo in bo enkrat to nekdo nasel in rekel "Aja to je tista ja, k je takrat umrla."
Na profilu ji se vedno pise, kateri kviz je resila nekaj ur pred smrtjo, s kom se je "spoprijateljila", gor ima svoje fotke, njen rojstni dan, kje je zivela.. ljudje pa ji pisejo, jo dodajajo med prijatelje, razni zahtevki, da se pridruzi kaksni skupini...
Ne vem. Res, ne vem. Zase osebno sem ziher, da tega ne bi hotela za svoj profil, za katerokoli svojo dejavnost na internetu. Po drugi strani pa eh, saj bi bila ze mrtva.

Upam, da nisem koga uzalila, sploh kaksnega zagrizenega uporabnika facebook-a, ampak ne vem, kaj naj si mislim. Po eni strani je lahko njen profil ljudem, ki ji pisejo, v tolazbo, kot da naprimer lahko se vedno pridejo v stik z njo. Po drugi strani pa spet, umrla je. Njen profil pa daje vtis, kot da ni in ko jo vidim med svojimi "frendi", se vsakic znova spomnim in ne zdi se mi prav, da recimo kdo lista med frendi in pride do nje in tko "Ja taj umrla (ze en cajt nazaj npr)."
Eh, kompliciram ze.
Moja vprasanja so nekako:
Kako vi gledate na to? Se kaj obremenjujete s tem, kaj se bo zgodilo z vasimi materialnimi dobrinami, ce bi se vase zivljenje koncalo prerano, nepricakovano? Pa vase ime na seznamu studentov, vpisanih v dolocenem solskem letu in nenazadnje, profil na portalu, kot je Facebook?

[jullia_]

Jaz nikoli ne sodelujem v tovrstnih masovnih "žalovanjih" in ne hodim na pogrebe, razen če pokojnega res poznam in mi je bil blizu.

Kaj se bo pa po smrti dogajalo z mojim fejsbukom, mi pa kratko malo dol visi. Saj se strinjam s teboj, da je neokusno sploh še karkoli pisat po njeni strani, ne razumem pa, zakaj te to tako moti.
Zdi se mi logično, da je ljudje ne bodo kar tako pozabili. Umrla je mlada, še vedno pa je bila del nekega razreda (mogoče tudi delovnega kolektiva), skupine prijateljev,... in zdi se mi bolj prav, da jo ljudje ohranijo v spominu, kot pa da bi se delali, da je ni več.
Dobro, o fejsbuku res nisem še nikoli razmišljala, da bo pa ostala v almanahu študentov, je pa jasno. Saj vsi prej ali slej umremo, pa to ne pomeni, da se naše življenje takrat kar zbriše, kot da nas nikoli ne bi bilo.

[Miss M.]

Ja... Pa saj me ne moti.. oz. me. Ma niti ne vem, kaj naj si sploh mislim.. Zato pa tudi pisem sem.. Nekako mi ne da miru... Aja pa nisem govorila o almanahu studentov ampak o seznamih aktivnih studentov, pac to imamo na faksu pri vhodu obeseno.. Vedno bi se je morali spominjat. Ampak pomoje na druge nacine. Ker trenutn se mi zdi, kot da bi umrla, za njo pa ostala prazna hisa brez kljuca, polna stvari, ki jih je pustila za sabo in so tocno take, kot so bile prej, folk ji pa na obisk hodi.
Ne vem..

[jullia_]

Pišeš, da je umrla 2 dni nazaj. Daj poskusi razumet, da (kot prvo je bil vikend) je potrebno nekaj časa, da se stvari uredijo, pospravijo, spremenijo.
Dvomim, da jo bodo na faksu kar do konca leta vodili v evidenci študentov, ampak jutri zjutraj bo pa verjetno še na seznamu, ker se pač še nihče ni s tem ukvarjal. Tudi svojcem je verjetno trenutno en seznam na faksu zadnja briga.

[Miss M.]

Res je. Sicer pa jaz nisem govorila za sedaj ampak na daljsi rok oz. zelela mnenje, ce se vam zdi prav oz. ali naj bi se preminule sploh izbrisalo iz takih seznamov ali ne? Ali pa iz facebook-a? Sem tudi napisala v prvem postu primer, ko bi nekdo cez nekaj casa to gledal ... Nikoli se ni umrl kdo v moji neposredni blizini, v taksnih okoliscinah... Kaj se zgodi po tem? Vredu, pogreb..Po tem pa "javnost" neha sledit. Kaj prezivlja druzina, a ima kdo ze tako izkusnjo, kaj se naredi s sobo pokojnika, njegovimi osebnimi predmeti.. V glavnem, zavedam se, da pisem zmedeno pa vseeno; V zivljenju spletemo mnogo vezi, vplivamo na veliko zivljenj (vec, kot si lahko predstavljamo), veliko stvari nam pripada. Ok, recimo, da je pokojnemu vseeno, ker ga itak ni vec in nima kaj nucat. Kaj pa tisti, ki ostanejo za njim? Je smiselno obdrzati predmete, ki nas spominjajo na osebo, ali nas pa spominjajo na izgubo in se jih je boljs znebit?
Aaaaaaa, strgal se mi bo

[*purple*]

vsekakor je treba pustit času čas, neglede na use.
sicer nevem, na fejbsuk nebi pisala na njen profil naj počiva v miru, ampak če je komu s tem laažje, da kukr nekako ohranja stik z njo,se mi ne zdi nič spornega.
Usak ma svoj način prebolevanja, eni use potlačijo, drugi naredijo oltarčke, tretji hodijo usak dan na grob...Mislim, da se glede tega ne sme nekak obsojat ljudi, ker ne verjamem da mislijo s tem kej slabega.
Jst nikoli nebi stran zabrisala spominou umrlega, jih potlačila, zbrisala kakšnihkoli profilou, številke...Nevem,stvari ki jih mam mi nekako osebo držijo v bližini, neglede na to da je ni več in je nikoli več ne bo.
verjamem, da ti je težko, da se počutiš grozno, da je v tebi ostala neka praznina...To so pač normalne stvari, ki pridejo s takim dogodkom.Počasi, počasi in bo bolje.Shranijo v svoje srce, kot lep spomin na pretekle dni, ravno tako, kot si jo zgoraj opisala.
Od fotra kolega je pet let nazaj storil samomor..In fotr še vedno hrani v telefonskem imeniku mobitela njegovo številko..In verjamem, da jo vedno bo dokler bo živ.Pač, mu to daje neko prijateljevo bližino.
Tko, da je smiselno, če pomaga je usekakor smiselno.spominjaj se je po lepih stvareh in ne po smrti, da bi jo morala izbrisati iz pousod.

[fun]

Ok, recimo, da je pokojnemu vseeno, ker ga itak ni vec in nima kaj nucat. Kaj pa tisti, ki ostanejo za njim? Je smiselno obdrzati predmete, ki nas spominjajo na osebo, ali nas pa spominjajo na izgubo in se jih je boljs znebit?
Aaaaaaa, strgal se mi bo

Mene so vzgajal tako, da je smrt del življenja. Sej ne da mi ni škoda za ljudmi; hudo mi je v vsakem primeru če nekdo umre, pa če prov ga ne poznam...
Sej ni potrebno da tega človeka pozabiš; pač zavedaš se da ga ni več, včasih paše jokat in žalovat, drugič pa pogledat njegove fotografije in osebne predmete, in se nasmejat lepim spominom in zabavnim dogodkom s to osebo.

Tut jaz ne razumem kakih množičnih žalovanj po forumih in facebookih... sej razumem da je ljudem hudo, ampak vseen situacije ne bo spremenilo 73469324r'2 napisov rip na facebook profilu...

[*cheRry*]

Je smiselno obdrzati predmete, ki nas spominjajo na osebo, ali nas pa spominjajo na izgubo in se jih je boljs znebit?

Odvisn od vsakega posameznika. Nekaterim je verjetno velik lažje vse stvari pospravit, drugim pač ne. Men stvari, ki mi jih je dal bivši, ki se je lani ubil, ogromno pomenjo. Pa vse slike, sporočila.. ne vem no, sej mi je na trenutke zarat vseh teh stvari hudo ker me spominjajo na vse kar je blo, sam po drugi strani pa mi te stvari nudjo neko tolažbo. In ne vidim smisla v tem, da se teh stvari znebiš, mam občutek kokr da bi s tem ljudje hotl svojo bolečino potlačit, kokr da ni blo nč..in mislim, da to ni dlih najboljš.

[LITTLErainbow^^]

meni je dedek pred tremi leti naredil samomor od nikogar se ni poslovil, na tisti enaki dan je poklical svojega sina (mojega fotra) če mu posodi denar (da bi imel za pijačo) nato se je napil in šel pod vlak na mostu
Včasih ko mi res vse uide iz rok razmišljam o samomoru .. da bi pa ga naredila pa ne..

[V_Rose_V]

kristus...pa kaj je to opet neka Emo finta? Gremo se rezat? Gremo se fentat? Gremo se sami sebi smilit pol pa bek spravit, da ne bomo gledali kak je svet brezvezn pa hudobn????
meni je umrlo malo morje ljudi...obe prababici, dedek, ki sem ga mela huuudooo rada mi je umrl, ko sem mela samo 6 let...pol oba strica po mamini strani...en je pri dvajsetih naredil samomor, en pa je umrl v prometni...umrla mi je omica...bla sem že na tolkih pogrebih, da brezveze...teta ima kostnega raka in bojde ma pred samo dobro leto življenja...kaj naj rečem...prveč je smrti...preveč bolečine in žalosti..zakaj pri bogu bi si neko vzel sam življenje, ko pa nas na koncu tak bolezen al pa starost al pa kaka nesreča vzame.
Uživajmo v vsej polnosti življenja, dokler imamo priložnost!!!

[Miss M.]

V_Rose_V, sodec po tem tvojem postu ocitno nisi prebrala (vsaj) zadnje strani te teme in je tvoje pisanje izpadlo malo neumestno... To temo sem "ozivila" z dolocenim razlogom, bi bila pa vesela vsakega pametnega nasveta...

Pa se en update mam za tiste, ki ste prebrali moj post; Od v soboto zjutraj preminule sosolke profil na facebook-u je izginil. Nekdo ga je ocitno izbrisal, verjetno domaci... Obcutki so mesani.. po eni strani je bilo res cutiti, kot je napisala *purple*, da je se vedno nekako v blizini.. Po drugi strani pa se mi zdi prav, da se je to zbrisal...

[jullia_]

Meni se tudi zdi prav, da so zbrisali. V nasprotnem primeru bi moral to ves čas nekdo nadzirati, da ne bi bilo kakšnih čudnih izpadov na strani (svašta majka rodi), to bi bilo pa za svojce verjetno precej boleče.