Smrt bližnjega

[Pontifex Maximus]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

[p!ka]

Jz sm od bljižnjih zgubila nono. Ko je stric klicu, da je umrla sm čist uno skulirano sprejela. OK je pač umrla. In tko sm se tud držala do pogreba. Kropit je nism šla, ker ne prenesem odprtih krst. Ko pa se je začeu pogreb pa sm kr naenkrat padla u histeričen jok in sploh nism mogla dihat.
Danes me dejstvo, da je mrtva ne spravi več v jok. Je šlo že precej časa mimo. Ampak tiskrat sm ful trpela.
Zdej pa me je strah, da mi bo umru nono, ker je ratu bl slabga zdravja. Da mi pa on umre ne vem kako bom prebavla.

[tamala24]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

kolokvij bolj pomemben od pogreba svojega očeta?????

[p!ka]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

kolokvij bolj pomemben od pogreba svojega očeta?????

Ammmm. . . Kaj natančno pa je kolokvij ?

[small_star]

Zdej pa me je strah, da mi bo umru nono, ker je ratu bl slabga zdravja. Da mi pa on umre ne vem kako bom prebavla.

Poznam ta občutek. Od 3. leta starosti sem brez starih staršev. Mami pa je imela teto, ki nikoli ni imela svoje družine. Lahko bi rekla, da je bila ona "nadomestna" stara mama. Oba z bratom sva jo imela zelo rada, nič nama ni bilo problem ji pomagat. Leta so tekla in tako sem se bala dneva, ko mi bodo sporočili, da je umrla. Posebej zadnja 3 leta, ki jih je preživela v domu upokojencev, nepokretna. Ko smo šli na morje, sem za vsak klic na atijev mobitel takoj pomislila: joj, umrla je. Tisto noč, ko smo se vrnili z morja in približno v istem trenutku, ko smo se peljali mimo njene hiše, je umrla (čas, ko smo se vrnili domov in čas, ko bi naj v domu umrla, sta se ujemala). Ko sem se drugo jutro zbudila in je bila mami temno oblečena, sem vedela, da je umrla. Sesedla sem se kot kup nesreče in jokala, jokala, jokala... Na pogrebu sem so vsi mislili, da se bom onesvestila, tako sem jokala. Tako da, vem kakšen je ta občutek.

[*lilica*]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

kolokvij bolj pomemben od pogreba svojega očeta?????

Ammmm. . . Kaj natančno pa je kolokvij ?

Včasih pol izpita.
Pa mislim, da je mislil starega ata in ne očeta.

[*sanja*]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

kolokvij bolj pomemben od pogreba svojega očeta?????

Ammmm. . . Kaj natančno pa je kolokvij ?

Kolokvij je neke vrste izpit na faksu. Pri nas so 4. kolokviji čez leto in če imaš na koncu povprečje od teh štirih kolokvijev večje od 50%, je izpit narejen (ti ni treba delati izpita).

tamala24-ni napisal, da mu je umrl oče, ampak ata, torej dedek.

[*sanja*]

*lilica* me je prehitela.

Meni sta umrla že oba dedka, eden ko sem bila stara 13 let. Imel je raka, tako da sem bila nekako pripravljena na njegovo smrt, ampak mi je bilo vseeno hudo.
Drugi dedek pa je umrl 3 leta pozneje. Spomnim se, da je babica klicala mojo mami, da je dedek padel in da naj pokliče zdravnika. Niti pomislila nisem, da bi bilo lahko kaj hujšega. Mami je poklicala zdravnika in šla na kraj nesreče, nedaleč stran. Ker je dolgo ni bilo nazaj, me je začelo skrbeti. Začela sem sumiti na najhujše. Spomnim se, da sem se trudila učiti, a ni šlo in sem molila, da bi bilo vse v redu. Potem pa me je sestra poklicala, da je videla skozi okno, kako nekoga nesejo na nosilih, pokritega z odejo. Takrat me je pa zvilo.
Malo po tistem me je mami poklicala in potrdila moje sumničenje. Bilo je grozno, saj ni bil bolan ne nič, tako da tega res ni nihče pričakoval.
Na pogrebu mi je bilo grozno (obakrat) in od takrat nisem šla na noben pogreb več, tudi če je umrl kdo iz naše vasi, ki sem ga poznala, nisem šla, ker ne vem, kako bi to prenesla. Že ko moram koga kropiti, mi je grozno in če se le da, se temu na daleč izognem.

[račka]

men je od bližnih umrla samo prababica ko sm bla stara ene 12 let ampak je bla že okol 90 tk da je blo za prčakvat da bo kmal umrla in me tut ni tok prizadel... mi je blo pa zlo hudo ko je od soseda mami nardila samomor k sm bla ene 12 let stara in takrt vem d se mi je še ful časa sanjal d ga bo tut moja mami... to je biu mnde tut zadn pogreb na kterga sm šla... nekak ne morm hodt na to, res če bi kdo od bližnih umru bi šla, drgač se pa kar se da tega izogibam... zadnč sm šla pa kropit lan k je znanc umru sm je blo tut ful žalostno k je bla odprta krsta, od pa čist popraskan, pa še taka manjša krsta kr mu je spodni del čist vlak odbiu :S tko d se teh stvari izognem če se le da

[*sanja*]

Jaz sem šla pa nazadnje kropit pred parimi meseci, ko je umrl oče od moje kolegice iz otroštva. Res da je bil že dolgo bolan in so vsi pričakovali, da bo kmalu umrl, ampak mi je bilo tako grozno, ko sem zaželela sožalje kolegici in me je objela...

[Pontifex Maximus]

Men je 2002 umrl ata...na pogreb nisem šel, ker sem imel tisti dan kolokvij, ki pa je nato odpadel zaradi odsotnosti profesorja.

kolokvij bolj pomemben od pogreba svojega očeta?????

Ammmm. . . Kaj natančno pa je kolokvij ?

Včasih pol izpita.
Pa mislim, da je mislil starega ata in ne očeta.

Ja, ata ni oče, ata je dedek. So mi doma rekl, da bo bolj pametno, da grem na kolokvij kot na pogreb.

[ženska]

Nič ne bo drugače, če ne boš na pogrebu, lahko je pa kasneje veliko težje na izpitu.

[tamala24]

ok moja napaka....se opravičujem. drugič napiš star ata

sožalje pa vsem, ki so izgubili svoje bližnje, še posebej starše

[britney20]

Men je dons umru ata in kr ne dojamem in mi niti ni hudo? Je z mano kej narobe?

[*skokica*]

Ko je meni umrla babi, sem dojela šele čez kakšen teden, pred pogrebom, ko sem videla vse tiste ljudi ... Po moje bo prišlo za tabo.