Smiselnost zveze, grajenja skupnega življenja, imeti otroka?

[Džeki]

Da te zenska sprejeme taksnega kot si? Oh, ne! Potrebno je, da zenska zgubi glavo zarad tebe!

Ne, ne verjamem v zaljubljenost. Za žensko, ki bi izgubila glavo zarad mene, bi pomislil, da je malo neprištevna. Jaz nisem vanzemaljac, jaz sem navaden človek.

Bolj so mi všeč stvarne ženske, ki so sposobne človeka vzeti takega, kot je.

[Kasiopeja]

Po mojem mnenju zaljubljenost mora biti, ker se mi zdi, da je kasneje ljubezen toliko intenzivnejša. Vsaj iz mojih izkušenj sledi takšen zaključek in si ne predstavljam, da prvo leto ali dve ne bi bila v partnerja zaljubljena, preden odnos preide na nek "višji" nivo. Saj če nekdo izgubi glavo zaradi tebe, ne pomeni obsesija ali kaj podobnega. Meni pa takšni občutki pomenijo nek uvod v zvezo oz. začetno obdobje zveze, kot neke vrste temelj, preden začneš graditi na tem.

[T00Mika]

smisel je..seveda, če si v zvezi srečen in zadovoljen, ter če se ujemata s partnerjem, potem stvari v veliki meri same lepo laufajo.(seveda samo od sebe to ne bo laufalo..truditi se je treba ves čas).In dejstvo je, da se je za vsako zvezo potrebno truditi, sprejemati kompromise, zavedat in trudit-da ves čas dogaja....in če se tega oba zavedata in h temu pripomoreta vsak svoj del, potem je seveda grajenje skupne prihodnosti le še nek korak naprej..Odločitev o otroku pa seveda pride, ko seveda to začutiš (če začutiš) in ko so določeni pogoji izpolnjeni (če ti seveda ni vseeno, kako in kaj bo).
Tko, da ja skupno življenje je lahko nekaj čudovitega ob osebi ki te privlači, s katero se razumeš in ujameš in na katero se lahko vedno zaneseš. In če vse to "štima", kaj češ boljšga

[claire]

Ne, ne verjamem v zaljubljenost

na podlagi česa pa potem sodiš če je punca za zvezo ali ne ker jaz si ne predstavljam da bi to sodila po izobrazbi npr. in tudi si ne predstavljam biti s fantom, ki ni čist nor name in jaz nanj.

đeki tebi ni še nobena obrnila glave? potem se pazi, ker ti jo še bo!

[punkie_]

zaljubljenost je čist človeška ''napaka'', ravno ne verjeti v zaljubljenost te dela nečloveškega. džeki the robot.

[Džeki]

Nečlovečnost gor ali dol, zaljubljenost je iluzorna predstava, ki nima nobene zveze z resnično osebo. Zaljubljenec je zaljubljen v svojo domišljijsko predstavo o osebi, ki je pred njim in v svoja pričakovanja glede te osebe.

In kaj naj bi bilo pri tem pozitivnega, ko je pa dokazano, da je zaljubljenost zelo kratkega roka trajanja..

Punkie, zanimivo si spremenila svoje mnenje o zaljubljenosti za 180 stopinj.

[s0nckic4]

glede zaljubljenosti se strinjam z džekijem. čustveno zreli ljudje naj bi bili celo imuni na zaljubljanje in bi osebo videli takšno kot je v resnici. čeprav mislim, da se je temu pojavi vseeno težko izogniti. ima svojo biološko funkcijo in narave se ne da z levo roko prelisičiti.

kar se pa tiče smisla grajenja skupnega življenja se meni še vedno (kot sem tudi že rekla se mi zdi) zdi smiselno. zveze propadajo na vsakem koraku dnevno, ampak mene še ni noben propad tako spravil na tla, da bi dvignila roke od vsega (pa pustimo ob strani zdaj tisti čas ko prebovelaš in si ližeš rane).

[Džeki]

Zdajle bom malo grob, ampak po mojem opažanju ste ženske dejansko precej neselektivne glede tipov. Sej pesnite neke opise, kakšne tipe imate rade, samo v praksi pa opažam pojav, da je večina žensk v resni zvezi pač s tipom, ki je ob pravem času pristopil in rekel pravo stvar.

V bistvu bi lahko rekel, da je povprečna ženska svojega tipa dobila po sistemu srečnega naključja. Pristopov večinoma itak ne delate, ker vam je izpod časti, torej ste prisiljene izbirat med tipi, ki pristopijo do vas.

Ker ste čustvena bitja, se med njimi odločate na podlagi čustvenih nihanj.

V bistvu nad svojo izbiro glede tipov nimate skoraj nobene kontrole in tega vam res ne zavidam.

[Rollin #3]

no ja. moj fant ima vse točke iz seznama no ok razen ene sam tista je da bi bilo kul če bi bil astronaut kar hočem povedat je da me prav en k. briga koliko kontrole imam nad izbiranjem ker sem zadovoljna. in mislim da preveč ubadanja s to filozofijo povprečnosti škodi možganom. če ti je kdo fajn, ti je fajn in si z njim, če ne nisi. za ostale mi je pa vseeno s kom so.

[Džeki]

Rollin, ok, dopuščam možnost, da si ti nekaj ful drugačna od drugih žensk, he he.

Ker kao ne razumeš, malo razlage zate, pa ne dobesedno vzeti primera.

Jaz sem tip.
Ti si ženska.

Jaz grem do tebe. Ker sem urejen, prijazen, prijeten in simpatičen, bom brez težav dobil tvojo pozornost. Potem bom še izkoristil svoj globok pogled, moje okice, ki delajo čuda in ti boš čista padla not.

Potem boš prepričana, da se ti "nekaj lepega dogaja", da je med nama "ful kemija", dejansko pa sem jaz to kemijo ustvaril, ker imam določene namene s tabo.

Kdo je tu gospodar položaja, ti, ali jaz?

No, ali vas ta moj teoretični primer morda spomni na kakšno, na forumu nedolgo nazaj odprto temo?

Zdaj pa samo še rečite, da ženske ne dobivate tipov v resničnem življenju po tem principu.

[purple_rain]

Kdo je tu gospodar položaja, ti, ali jaz?

Ona; kdo je pa reku, da ji boš fizično všeč?

ampak po mojem opažanju ste ženske dejansko precej neselektivne glede tipov. Sej pesnite neke opise, kakšne tipe imate rade, samo v praksi pa opažam pojav, da je večina žensk v resni zvezi pač s tipom, ki je ob pravem času pristopil in rekel pravo stvar.

Kako lahko to s tako zagotovostjo rečeš? Sej ne morš vidit (še najmanj samo po "opazovanju") kakšno dinamiko dejansko ima par, kako deluje v zasebnosti, kaj je tisto kar ju privlači, kako se dopolnjujeta, itd. .. kvečjem bi lahko za najboljše prijatelje to lahko rekel, pa še tam ni nujno; samo neka "naključna opažanja" pa res ne morjo dat pravih "rezultatov".

In ja, valda, men se je vedno zdel, da so zveze posledica "bit na pravem mestu ob pravem času" situacij.

[v-e-s-n-a]

Kdo je tu gospodar položaja, ti, ali jaz?

Ona; kdo je pa reku, da ji boš fizično všeč?

To sem je tudi jaz vprašala...lahko si ti nadišavljen, pobrit, maš hudo frizuro, ampak to še vedno ne pomeni, da jo boš pritegnil s svojo zunanjostjo.

[Rollin #3]

Ja ti si tip.
Jaz sem zenska. To je res. (upam da oboje)

Glej ta kemija bla bla, to delajo tipi več ali manj ja. Samo jst imam take tipe pač tko za se zabavno pogovarjat oz zabavat. Oz včasih mi je celo smešno. Ampak se stalno zavedam da to oni delajo. Je pa res da vedno dam občutek tipom v teh primerih da so v kontroli. Zdaj kdo je pa ne vem in mi je vseeno. Meni bi tezko tvoje okice, ki delajo čuda težko nardile da bi not padla.

Kot drugo zato ker sploh ne bi pristopil. Ker ne oddajam teh vibracij za pristopit, oz tisti ki ze so prisli jih nikoli nisem kaj resno jemala. In vedno sem imela raje ne toliko napihnjene, ampak bolj nevem kak bi rekla pristno samozavestne zlo inteligentne moske, ki tudi kiksnejo kaj med tem pristapjanjem.

To je kot nek filter, ki mi je prihranil dosti reči. Midva se ne bi niti pogovarjala ker bi ti zraven mene videl žensko, ki izgleda bolj dostopna in manj dela. In bi šel k njej, tko sem brala da operiraš.

[dot]

Kdo je tu gospodar položaja, ti, ali jaz?

Ona; kdo je pa reku, da ji boš fizično všeč?

To sem je tudi jaz vprašala...lahko si ti nadišavljen, pobrit, maš hudo frizuro, ampak to še vedno ne pomeni, da jo boš pritegnil s svojo zunanjostjo.

Pa ne samo zunanjostjo, tudi notranjostjo, tisto buljenje z očmi in brundanje z globokim glasom, ki naj bi očaralo vsako samico, tudi ne deluje, če npr. ven prihajajo same bedarije

[Kasiopeja]

Jaz nisem rabila izbirat med tistimi, ki so pristopali do mene, jaz bi pa stala kot ledeni kip in bi fantje čakali, kdaj se bom odtalila. Do mene je pristopilo in še pristopa kar nekaj fantov, vendar nobeden ni po mojem okusu. Tisti, ki je bil, je sicer do neke mere naredil pristop v smislu, da sem mu všeč in sva nadaljevala v tem kontekstu, prvi korak sem pa naredila jaz, da sem mu dala vedeti, da imam zanimanje. Tako da, nisem ena izmed tistih, ki bi čakala, da se pred mano nariše tip po mojem okusu, pač pa sem si ga (poskusila) prisvojit, ko sem takega našla. Sva pa bila oba ob pravem času na pravem mestu in oba seveda samska.
Če bi se po Džekijevi teoriji hotela kot (po njegovem) večina žensk sprijazniti s tistim, ki bi ob pravem času izbral prave besede, ne bi bila nikoli samska. Zakaj? Zato, ker se najde kar nekaj fejst fantov, ki so poleg simpatičnosti tudi pošteni, a se z njimi enostavno ne bi ujela na taki ravni, da bi lahko začela zvezo z njimi. Zato sem pa raje bila kvalitetno samska, dokler nisem našla koga, ki me je "streznil" na vseh področjih v življenju, poleg tega pa sem se zaljubila vanj, pa čeprav ni nek presežek v smislu financ ministra, da bi me skos razvajal ipd., ker ne rabim takega tretiranja, ker bi se počutila nelagodno. Rabila sem samo nekoga takega kot je on in to kompatibilnost. Če tega dvojega do zdaj ne bi našla ali to dvoje mene, bi pa tudi brez problema shajala sama s sabo.