Smiselnost zveze, grajenja skupnega življenja, imeti otroka?

[Jochie]

sestra ne šteje!

[*mala*]

Torej sta bila v partnerski zvezi?

What the hell did she do to you?

[Dioniz]

ve res mislite, da bom osebno življenje z vami delil? dream on

[claire]

^^ saj ga že! halo! a sestra ni osebna?

vglavnem. nekaj je moglo iti v tej zvezi strašno narobe, ker ti si zdaj v stanju srednješolca, ki ga je pustila prva punca in je cel emo in posluša tokio hotel in si štriha lase v črno. vse je bad, vse je črno, vse je gnilo. teden nazaj se je pa ta isti sprehajal po parku in lupčkal svojo pupo.

[babygirly*]

...

[*mala*]

[claire]

baby in point tvojega posta?
po prvem razočaranju pod vlak? saj pravim, da nismo več srednješolci, ki bi zaradi enega razočaranja obupali nad svetom in ljubeznijo.
in če si fotra predstavljaš v partnerski zvezi s sabo si bolna ja.

in če nisi opazila, bi ga "mi" radi prepričali, da ni vse tako črno.

pojdi malo na faking zrak pa bo takoj boljše.

[Nesanica]

ma ni reba da si cel zafrustriran in misliš da je vse črno ne vidiš smisla v tem da se z nekom poročiš in imaš otroke in vztrajaš v zvezi 50 let četudi te že po petih letih vse mine...
Po moje se že itak že v osnovi vsi preveč omejujemo oz. dovoljujemo da nas omejujejo drugi.

[Džeki]

Dioniz se sprašuje logične stvari.

Moje mnenje je tako: ko je človek mlad, je prav, da uživa in si privošči vse, kar si lahko. Vključno z eksperimentiranjem pri spolnosti. 20-letnikom bi svetoval, naj čimveč seksajo in čimmanj razmišljajo o resnih zvezah.

Konec koncev pa večina ljudi slej ko prej pristane v resni zvezi, kjer se počutijo varne.

Je pa očitno, da na dolgi rok pravega užitka v resni zvezi ni. Vprašajte koga, če še niste, ki je ene 15 let poročen, naj vam zaupa, kakšen je seks s partnerjem. Večina jih reče, da čist zanič.

Poročeni ljudje iščejo užitke drugje. Prepovedane, seveda.

Obstaja mali % ljudi, ki so sposobni živeti drugače. Večina ljudi pa živi po že uveljavljenem receptu: mladost-poroka-otroci-zakon, ki je srednja žalost-ljubček (ljubica)-morda ločitev-smrt.

Vem, da večina vas, ki to berete, misli, da prav vi spadate med posebne ljudi, za katere splošne zakonitosti ne veljajo. Ampak ne vem, zakaj naj bi bila prav naša generacija tako boljša, od vseh dosedanjih...

Torej bo najbolje, da se kar pomirite z dejstvom, da se vas bo večina poročila, večino življenja preživela v zakonu, ki bo srednja žalost, po vrhunski seks pa bo tekom zakona treba drugam.

[sirova štručka]

...

[Džeki]

Ne, jaz ne mislim, da sem nekaj posebnega, temveč sem se že zdavnaj sprijaznil, da pripadam večinski populaciji.

[white swan]

A se ni nesmiselno pregovarjati kaj je smiselno, ker je za vsakega nekaj drugega? Zame je smisel življenja skupek stvari, ki zajema uspešno kariero na področju, ki me zanima, si ustvariti dom z življenjskim sopotnikom in kasneje še družino, a se za slednje ne mislim odločiti še kar nekaj let, četudi bodo dani že vsi pogoji (finance, dom ipd.). Otrok je pač velik korak in pride na vrsto takrat, ko sta oba partnerja pripravljena prevzeti tako veliko odgovornost, in ne, ko se zgodi "ups".

Si nekako ne predstavljam, da v življenju ne bi imela ob sebi človeka, s katerim bi načrtovala skupno prihodnost. V mojih letih še ni neka katastrofa, če sem še samska, niti mi samski stan ne predstavlja mukotrpno obdobje kot marsikomu, čeprav sem tudi zdaj pripravljena na resno zvezo. Ne želim pa dočakati 35 let, brez partnerja, ko so več ali manj že vsi vrstniki poročeni, imajo v najboljšem primeru tudi otroke, ko ti skorajda preostanejo le še "drugorazredni" moški - taki, ki bi imeli vsako, ki je kolikor toliko za pogledat, taki, ki ne delajo drugega kot zavijejo v prvi najbližji lokal, pričakujejo pa, da jim bo ženska kuhala, prala, likala, sesala pod nogami, ko bodo gledali tekmo in za njimi pospravljala štalo. Čeprav se ne oziram na okolico in nek ustaljeni vzorec v današnji družbi, si vseeno ne predstavljam, da bi bila v življenju sama, še manj pa, da bi priložnostno imela koga za družbo, ker bi me tak površinski odnos le še bolj opomnil na praznino v mojem življenju.

[ZvezdicaZaspanka2000]

Opažam da dejansko na takšen način razmišljate tisti, ki še niste bili v resni zvezi, nikoli niste ljubili in posledično ne vidite smisla v zvezah, ocenjujete pa iz zvez, o katerih konec koncev tudi veliko pojma nimate ampak ste samo površni "kritični" opazovalci.

tud slučajno ne. jaz sem imela 3 leta vezo,zdej sem 2 leti v vezi. in mi je klub temu d mam fanta rada,kr mal creapy k pomislm d more bit vse nekej za zmeri. kr skoz samo on??? ceu lajf?? mene osebno to utesnuje. pa da nkol se ne boš smel nobenga drucga več dotaknt..krneki?? po nekej letih zaljubljenost MINEEEEEE ,ostane bolj prijateljstvo. popolnoma se strinjam z avtorjem posta!!! in pol ti manka uno čustvo kemije...full...in če ga nekje odkriješ,je to tok lepo čustvo,da nč čudnga da človek prevara...kaj je lepšga kot bit ZALJUBLJEN na tem svetu??? pa nism noben podpornik varanja,ampak ga razumem!!!-sploh kadr se zgodi ker se nekdo res zaljub,če pa je samo zarad sexa-mi je glupo. ni pointa.

monogamija je umetno ustvarjena zadeva in 'bog' pomagej tistmu,k se je to spomnmu. če bi rastl gol v muslimanski veri,bi drgač gledal na to. al pa med Kenijci pa bušmani,ki besede LJUBOSUMNOSTI,sploh ne razumejo!!!

to je vcepla, tako je-cerkev in družba.
in človk lahko ljubi več ljudi naenkrat,pa nej reče kdorkol hoče krkol. lahko jih ma rad več. ampak neee-v današnji družbi jih NE SME MET al pa more SKRIVAT!! come on...

[Dorotheia]

Zvezdica zaspanka, kar malo žalostno, da si šele 2 leti v zvezi, pa ti je že sedaj grozno, če pomisliš, da bi bila celo življenje s tem fantom. Res žalostno. Vsaj meni. Sem bila tudi v takih vezah, pa sem zaključila, ker očitno to potem ne more biti to. Vsaj po mojem mnenju.

Sama sem v zvezi 4 leta (pa ni neka dolga doba), 2 leti živiva skupaj, pa si naju še vedno predstavljam skupaj in si želim preživeti prihodnost z njim. Želim si. To je pomoje največji problem, ker nekateri osebki ne vejo kaj bi radi ali pa vztrajajo v nečim, čeprav jim je creapy.

Aja in še nekaj - jaz pravim vsakemu svoje. Če se nekdo pač vidi vsake let z novim partnerjem, tudi prav. Jezi pa me, ko nekateri vcepljate, da tisti, ki pač nismo taki - nekateri se dejansko vidimo samo z 1 partnerjem v življenju, da smo čudni, skoraj da ne že omejeni. Omejen je zame prej tisti, ki določa, da nekdo ne more biti srečen, če svoje življenje deli z 1 osebo.
In meni je bolj žalostno to, da nekdo preferira seks kot pač družinsko življenje. Kako smo si različni ane? Pa kaj, če seks po 20ih letih ne bo več "oh in sploh". A bom zato nesrečna? Pha. Meni je tako razmišljanje res plehko. Ljudje, ki gledajo samo nase in na zadovoljevanje svojih potreb (bodisi psihičnih ali fizičnih) so mi plehki in dvomim, da so takšni ljudje kdajkoli v življenju dejansko srečni, zares srečni.

[purple_rain]

ZvezdicaZaspanka2000, probaj potem si poiskat koga, ki se bo šel odprte zveze s tabo..