Smiselnost zveze, grajenja skupnega življenja, imeti otroka?

[Džeki]

Danes so redke veze, kjer sta dva zaljubljena?

Svašta, kaj vse prebereš tu, večina mladih zvez nastane iz zaljubljenosti, ravno tako jih večina razpade, ko zaljubljenosti več ni, kar pomeni, da trajajo najdlje 3 leta.

[barbie_girl_85]

jap, po nekaterih mnenjih sodeč, jih je kar tričetrt takih. Veze se danes spletajo zarad pritiska tetic in zato, ker se ženske bojijo bit same. In potem so pač v vezi s prvim, ki pride mimo, so čisto nesrečne in iz ljubosumja bockajo samske. Vsaj večina (kot pravi kofetarica). Kakšna zaljubljenost, ljubezen? Ne se hecat.

(pa mislim, da se jih večina konča v sedmem letu, ne tretjem, če me spomin ne vara)

[kofetarica]

Eno uro ne pogledam na forum, pa se razvije že cela drama. Jaz kot samska ne jemljem zvez kot nekaj, kar ne more trajati, tega nisem nikjer napisala. Nisem zamorjena samska oseba, daleč od tega. V bistvu imam občutek, da mi celo zmanjkuje časa za vse, kar še želim početi v življenju, obenem pa bom prav rada to počela v dvoje, ko bom spoznala sebi primernega, za katerega se ne bom spraševala, ali je the one. Hočem pa povedati, da je 80% teh, ki jih poznam (ne nasplošno, ker ne morem govoriti za ljudi, ki jih ne poznam), v zvezi iz napačnih razlogov. Poleg teh znank preberem te napačne razloge še na forumu ali na kavi za sosednjo mizo slišim jamrati žensko staro tam okoli 30 let, ki našteje kaj vse ne štima v zvezi, a še vedno ne more vstran.

Akvamarin me potem tukaj sprašuje, kako pa jaz vem, kaj je za nekoga ljubezen. Ja jebemti, če si pa to predstavljamo na drugačne načine, potem pa tudi ne vem kakšne zveze imate eni. Ljubezen ni nobena solata, je samo ena (med partnerjema, pustimo ljubezen med staršem in otrokom idr. ljubezni) in je nadaljevanje faze zaljubljenosti, ali pa je vmešana vanjo že prej, če gre za pravilno postavljene temelje v zvezi in če sta skupaj pravi osebi. In očitno za tisto znanko, o kateri sem razlagala, da je imela že večjo ljubezen, zdajšnja res ni neka prava, če je to izjavila. Na takšnih in podobnih zadevščinah izveš marsikaj, da lahko potem poveš svoje videnje zvez od znancev. Nikjer pa nisem trdila, da ne verjamem v zvezo. Sem že bila kdaj razočarana v življenju, a zaradi tega ne sodim vseh drugih moških po tistem. Vezani imate to navado, da radi povežete samsko osebo s pridevnikom zamorjen, četudi pove samo opažanja o zvezah. Nihče ni verbalno udrihal konkretno po vaših zvezah, razen, če ste se našli v tem opisu ...

[barbie_girl_85]

1. Ljubezen ni samo ena. Ogromno vrst ljubezni je. In ogromno ljudi lahko ljubimo. Pa pustmo krščanstvo, tle ne

2. Smisel v imeti nekoga, ki nas sprejema, razume, kateremu ni vseeno za nas, mu zaupamo, se z njim pogovorimo, delimo stvari/ure življenja/občutke? A kdo v tem res ne vidi "smisla"? Ne vem no, če se ne omejimo samo na ljubezen med partnerjema, ampak gledamo in se sprašujemo širše... Ali potrebujemo prijatelje v življenju? Smisel grajenja prijateljstev? Je lahko nekdo brez prijateljev srečen? Lahko. Bi lahko bila jst? Najverjetneje, bi pač našla kompenzacijo, se mi zdi. Bi se "naučila" živet s tem, predvidevam, vsaj "začasno". Bi mi pa zih blo težje oziroma bi prijatelja pogrešala in ga še naprej iskala. Enako je s partnerjem.

3. Moja "lestvica" gre tkole: v nesrečni vezi - samski - v srečni vezi. Torej, definitivno je bolje biti samski kot v slabi vezi, je pa dobra veza nekaj, kar v celi črti povozi samskost.

Ps Kofetarica, sem samska. Da ne ob napačnih predvidevanj

[dot]

(pa mislim, da se jih večina konča v sedmem letu, ne tretjem, če me spomin ne vara)

On je mislil na zaljubljenost, ki ponavadi izpuhti po kakšnih 2-3 letih max, tisto o sedemletnih zvezah je pa spet druga teorija (tisto, ko so včasih pravili, da je 7 kritična številka oz. če takrat ne gresta narazen, se bo obneslo še naprej ).. se pa kar strinjam z Džekijem, zveze mladih pogosto razpadejo ob koncu zatreskanosti, tako da do naslednje faze se (ljubezni, zaupanja oz. globlje povezanosti) sploh ne pride, 7 let bi bila že kar dolga oz. bolj resna zadeva

[v-e-s-n-a]

jaz se skos sprašujem, kje folk te cifre pobira...to je kr neki, en larifari

Ja, jst bom letos 7 let s tipom in če torej letos ne bom šla narazen z njim, se bo še naprej obneslo....ja, do kdaj? 14 leta? (ker jaz sem pol leta nazaj eno babo v trgovini slišala neki na to foro: "a 13 let sta že skupi? wow,..krasno...ampak veš da sem slišala, da je 14 leto kritično?")

Kr nekiiiiii

[dot]

No, 7 let je že stara vraža oz. splošno razširjena 'teorija' (kako so do nje prišli, pa ne vem ... mogoče ker naj bi se takrat povprečen par najbolj navadil eden drugega in zapadel v rutino), za ostale številke pa nisem še slišala Mogoče je tista ženska isto aplicirala še na večkratnike sedemke

[kofetarica]

1. Ljubezen ni samo ena. Ogromno vrst ljubezni je. In ogromno ljudi lahko ljubimo. Pa pustmo krščanstvo, tle ne

Saj sem napisala, da je več vrst ljubezni, ampak samo med partnerjema je lahko le ena. Seveda pa imamo tukaj še ljubezen do staršev, prijateljev, živali in še mnogo drugih ljubezni, a smo tukaj pač sredi debate o ljubezni med partnerjema.

2. Smisel v imeti nekoga, ki nas sprejema, razume, kateremu ni vseeno za nas, mu zaupamo, se z njim pogovorimo, delimo stvari/ure življenja/občutke? A kdo v tem res ne vidi "smisla"? Ne vem no, če se ne omejimo samo na ljubezen med partnerjema, ampak gledamo in se sprašujemo širše... Ali potrebujemo prijatelje v življenju? Smisel grajenja prijateljstev? Je lahko nekdo brez prijateljev srečen? Lahko. Bi lahko bila jst? Najverjetneje, bi pač našla kompenzacijo, se mi zdi. Bi se "naučila" živet s tem, predvidevam, vsaj "začasno". Bi mi pa zih blo težje oziroma bi prijatelja pogrešala in ga še naprej iskala. Enako je s partnerjem.

Jaz osebno v tem vsekakor vidim smisel. Nisem nikjer kontrirala temu. Kot pravim, pa raje počakam na nekoga, ki mu dejansko ne bo vseeno zame in bo to kazal skozi dejanja, mu bom dejansko lahko zaupala in tega ne bo izblebetal kolegom ali komurkoli že pač. Do takrat pa mi več kot ustreza biti samska, saj ne iščem polovičarstva pri partnerju, ampak predanost v celoti, ker sem to pripravljena nuditi tudi sama.

[Akvamarin]

Če je pa skočla iz zveze v zvezo, pa tudi lol.

Zakaj lol? Saj eni hitro preklopijo na novo osebo, ne tuhtajo velik okrog propadle zveze, ne obujajo slabe spomine in grejo naprej. Ne morem pa praviti, da njihova ljubezen do partnerja je nekaj manjvredna. Nobeden za nobenega ne more vedeti kolk globoko ljubi.

Meni je bolj zalostno srecat nekoga, ki zaradi slabe propadle zveze, se tezje custveno odpira in veze za nekoga drugega, pa ni to da ne zmore, ampak noce, ker se je razocaral. Pa to ne pomeni, da je njegova ljubezen je bila nekaj vecvredna, ampak to je nacin spopadanja s stresom.

[kofetarica]

Verjamem, da ljudje različno prebolevamo, a če nekdo takoj preklopi na nekoga drugega, to že ni odraz bolj "zrelega" prebolevanja, ker lahko (in v večini primerov je tako) potem v naslednjo zvezo prinese čustveno navlako iz prejšnje, nato pa se vse skupaj samo še potencira, ko pride do problemov v obstoječi zvezi. In pri takih ljudeh ni nič čudnega, da skačejo iz zveze v zvezo. Meni pač to ni pokazatelj resnosti. Noben mi ne bo rekel, da je sposoben v eni zvezi ljubit (govorim o malo daljši zvezi), se raziti in v roku nekaj tednov biti že v zvezi z drugim, prejšnjo zvezo pa v celoti preboleti.
Nobena skrajnost ni OK kar se tiče prebolevanja, vsaj dolgoročno ne. Potrebno je biti nekaj časa tudi sam s sabo, česar pa se mnogi bojijo, in (brez pretiravanja) ne morejo zaspati sami oz. brez, da bi jih nekdo stisnil k sebi. Malo jih matra strah pred samoto, malo pred pomanjkanjem seksa, malo pred čem drugim, skratka - nekateri niso sposobni živeti sami s sabo, kar pa se meni zdi bolj zastrašujoče, kot to, da si nekdo pusti recimo pol leta zase in dokončno preboli razpadlo zvezo. Če si nekoga imel resnično rad, rabiš čas, da si ližeš rane, četudi vmes spoznavaš nove ljudi, a to bolj zato, da se zamotiš, kajti dokler do zadnjega ne preboliš prejšnjega partnerja, se dogaja samo to, da vsakega novega primerjaš z bivšim. In to ni nič drugega kot proces prebolevanja, pa naj človek izgleda še tako zadovoljen v svoji koži.
Itak pa imamo različne poglede na te stvari, zato se ne moremo prepričevati v svoj prav.

[sirova štručka]

...

[kofetarica]

Nekaj takega ja. Primerjava na mestu.

[majaa007]

[quote="kofetarica"][quote="Akvamarin"]
A misliš, da sem sredi zimskega dremeža in bom še naslednjih 5 let, da si ne znam najti tipa? Najdem lahko v roku ene ure nekoga, ki pa mi bo po vsej verjetnosti odgovarjal prav tako za kakšno uro, ne pa za celo življenje.

V roku ene ure si lahko najdeš nekoga, ki se bo zabaval s tabo, prav tako za kakšno uro, ne pa kaj več

[Ajča]

Se čisto strinjam s predzadnjim postom od kofetarice

[barbie_girl_85]

Se strinjam s tem, da je treba prebolet. KAj pa je zdravo in koliko časa nekdo rabi, da preboli, je pa težko vedet. Eni prebolijo že pred koncem veze (taka veza, kjer se dva razideta, ker ni več ljubezni, ker se je "ohladilo" ipd). Kaj ma taka oseba lizat rane? Ne gredo vsi ranjeni iz veze Kaj pa npr veze, ki se razidejo zarad varanja? Se spomnim, da je ena na forumu (pa ne vem katera), ki je svojega zdajšnjega "speljala" bivši in sta zdej v vezi. To tud ni zdravo, boste rekle. Sej model ni nič preboleval, ni bil nič časa sam s sabo. Direkt prešaltu je.
Ne potrebujejo vsi "biti sami s sabo", nekateri so to že predelali, nimajo potrebe po tem. Spet nekateri ne rabijo prebolevanja niti nimajo kej za prebolet. Jih ne boli. Ne sklepat po sebi.

Torej sledeči stavek nima neke teže

Noben mi ne bo rekel, da je sposoben v eni zvezi ljubit (govorim o malo daljši zvezi), se raziti in v roku nekaj tednov biti že v zvezi z drugim, prejšnjo zvezo pa v celoti preboleti.

Saj sem napisala, da je več vrst ljubezni, ampak samo med partnerjema je lahko le ena. Seveda pa imamo tukaj še ljubezen do staršev, prijateljev, živali in še mnogo drugih ljubezni, a smo tukaj pač sredi debate o ljubezni med partnerjema.

Aha. Torej muslimanski mož ne ljubi vseh svojih žena? Kdo si ti, da oceniš, da to ni mogoče? Ker je Bog tako rekel?