Skrb za starše

[tani24]

Zanima me kolikšno dolžnost čutite do staršev ko zbolijo. a skrbite za njih, jih vozite k zdravnikom, itd. npr. pri meni konkretno je tako, da ima mami hudo vnetje živca v hrbtu in čuti grozne bolečine, težko hodi id. zdaj se to vleče že dva mesca kar je doma. pač oče dela in jaz sem edina v družini, ki ima še izpit zato je padla name vsa skrb. Poleg torej faxa in službe še mami vozim vsaj dvakrat na tedn v ljubljano do njene zdravnice, pa na polikliniko, pa sm pa ke in tko po najman 5 ur na dan-pač naše zdravstvo. težko je priznat samo včasih znorim. letim zutri na fax v lj, pridm dam, nimam časa niti jest če se hočeva izognit gužvi, letim nazaj v ljubljano, tm čakam po par ur in pol še v službo popodne kjer ponavadi zamudim, vsi vemo kakšne so gužve po centru. šef me grdo gleda ker zamujam, samo mi ne rata drugače, mi je že reku, da mu narobe hod. na faxu me sošolke grdo gledajo, ker zamujam na dogovorjene sestanke itd. pač težko je uskladit vse skupaj in ko mam vsega dost znorim, kar seveda užali mami. sej vem, da je ona dala veliko čez za mene, je tudi veliko preletela in čakala in se čutim dolžno odložit in mam prov slabo vest pol k znorim. pač včasih mam občutek, da zahteva od mene da pustim vse ostalo in skrbim samo za njo..pa vem da ni, sam k se naprimer ob 8 zvečer spomne, da gre jutr k zdravniku, js sm pa že ceu dan splanirala bi jo najraj nekam poslala. dejte mi povedat a sm ful grozna, k sama nevem več

[jullia_]

Imam srečo, da so pri nas doma vsi zdravi, tako da se mi s tem trenutno ni treba ukvarjat. Je bilo pa do letos tako, da sva bili midve z mami edini šoferki v družini, pa nas je šest.
in dostikrat sem znorela, ko sem zadnjo minuto izvedela, da ne morem na kavo, h fantu... ker je treba čez pol ure nekoga nekam peljat. Tako smo počasi prišli do tega, da smo se takšne zadeve zmenili naprej, ker pač ne morem doma čakat, kdaj bo nekdo nekam hotel. Nisem taksi.

Verjetno bi tudi tebi pomagalo, če bi se z mamo tako zmenila. Da ti pač že na začetku tedna pove, kdaj je naročena. Verjetno takrat že ve datume, ker zdravniki naročajo precej vnaprej. Tako boš tudi ti lahko svoj urnik temu prilagajala.
Kadar boš pa še vedno živčna zaradi tega, pa pridi sem pizdit, da se ne boste doma kregali

[tani24]

ma sej to je fora k ponavad ni naročena, sam k ne zdrži več bolečin reče, da gre jutr tja da bi ji pomagal, uni pa sam inekcijo pa domov. mislm vsak tedn je ista fora, tko, da si je skor nemogoče splanirat za naprej. al pa reče, da sam nese neki zdravnici, pa se una spomne, da jo bo poslala slikat in je avtomatsko par ur več, js pa že zmenena. in pol čakam tm in gledam na uro, pa se živceram in k končno greva dam padeva v največjo gužvo in ........ še večji problem je k sovražim zamujanje, nikol v življenju nism zamujala na nič in pol k ne morš nč nardit, jaooooo
ma pa še nobene druge podpore k dam pridm, fotr pride iz službe zmatran in zaspi, tamali se jeb* za ceu svet (najstnica) in visi ceu dan na msn, js pa okol mami, a ti kej prnesm, a si vredu itd. bedn mi je že s fantom km it k vem, da mamic noben doma ne pomaga. mislim groza k si razdvojen med lastnim življenjem in dolžnostjo. kaj bom šele pol k bom mela družino

[jullia_]

Doma udari po mizi in povej fotru in sestri, da ni ekskluzivno tvoja dolžnost zkrbet za mamo. Verjamem da je fotr utrujen, ampak čaj bo pa menda ja zmogel skuhat.

Pa a se ne moreta tako zmenit, da bi ona tebe poklicala, ko bi končala v bolnišnici? Tako ti ne bi bilo treba za brezveze tam viset in vsaj kakšne manjše zadeve bi lahko vmes opravila.

[jagodka85]

Pr nas je mami velikokrat bolana in potem sm jst tista, k mora ljudi okol vozit. Hvala bogu sm si zdj dobla službo in nism več na razpolago takrat, ko si bo kdo zmislu.
Dokler sm pa bla, sm pa ravn tko kot je julija napisla v prvem postu, tud jst zvedla pol ure, preden je blo treba koga peljat kam, da je pač treba spet nekam it. Sej neki časa je še šlo, ampak potem sm pa tud jst popizdla in erkla, da pr vseh avtih in vozniških izpitih, k jih mamo v sorodstvu, da nism jst taksist in da ni treba, da sam men težijo za vsako pizdarijo. Pa morm rečt, da so se mal skuliral. Zdj ne rečejo: petra, pejt me nekam pelat, ampak ... Petra, a boš lh pelala ata tja pa tja? (in si pr tem misljo, petra pel ata tja pa tja ).
V glavnem, povej, da ne zmoreš vsega, da maš mami rada, ampak da se ne morš pretegnt za vsako stvar, k jo ona hoče. Sej razumem, rab prevoz, ker ne more sama vozit ... in to je to. Za ostalo nej pa še kdo drug poskrbi.
Tamalo pa nader ... tk sm jst tamauga, enrkat, dvakrat, trikrat ... pol je blo pa ornk bolš in se je full popravu v smislu, da zdj doma velik več nardi, tud ko je kdo bolan, pomaga in tk ... mal bl trda roka, če je že iz strani staršev ne dobi .. pa ne mislm da jo je treba tepst, ampak tk pač ... držim tačke, da boš vsaj mal razbremenjena

[kajira]

pri meni sicer ni tako hudo, vendar ima mama pogoste migrene, zato pogosto name pade dolžnost, da pazim na bratca, ki še ni star eno leto. valda mi gre včasih na živce, ko bi raje počela kaj drugega, ampak me veže moralni čut do družine. ker je mama skrbela zame, ko sama tega nisem zmogla, je fer od mene, da ji pomagam, kadar potrebuje pomoč. je pa en keč ... starši se lahko navadijo tega, da skrbiš zanje in ostajaš doma, kar vodi v pretirano navezanost in izkoriščanje tudi takrat, kadar pomoči ne potrebujejo zares. tako da me to nekako ovira pri tem, da bi se osamosvojila.

[karmy21]

Ker je toliko bolana, bi se lahko zmenila v ZD da ji priskrbijo rešilca, ker ji po tvojemu opisu stanje mame, tudi pripada....

Otroka sta naredila onadva, in naj onadva tudi pazita na njega. Žal... verjamem da te veže moralna navezanost na starše, in da se ti smilijo, vendar tvoj bratec je bila njuna odločitev, in ne zato, da tebe navežejo na dom ( upam da ne no ). Pa kaj pa če bi omenila mami, da ti je to malo prehudo, da ne komaj usklajuješ vse skupaj, da bi naredile kompromis?

[tani24]

jullia_ ja sej se meniva, da včasih js mogoče na hit na fax skočim, sam tle je tko, k nikol ne vem a jo bo km naprej poslala al bo tm čakala. zdej če čaka na polikliniki, ponavad skočim na hit na fax ker tm itak pod 3 urami ni šans da pridš na vrsto.
fotr že včasih kej nardi, sam to s tolkim godrnanjem da groza, kr dret se začne name, da zakaj mora on posodo pomit, k ma tok bab iv hiš td. pač tipičo staromdno. sej k ma dobr dan kej nardi sam za ceno mojh ušes in živcev. tamala pa ni omembe vredna, totalno razvajena smrkla, k samo sebe vidi, če mora kej nardit nos dvigne in se začne dret name (js sm glavna tarča vseh), če ji kej rečm se mi zadere nej crknem, da ji ne bom govorila ker nism njena mt itd. nobenega spoštovanja razn ko kej raba, takrat sm pa najbolša. pač sm 7 let starejša in nikol nism smela nič ji rečt, če sm jo kaznovala sta se tastaradva sprala name, da nimam pravice in zdaj ko je odrasla, ko ji nič ne moreta, pa dej ti kej nared. ja kako nej zdej dobim avtoriteto k je prej nism smela met?
mami je bla zdej par dni v bolnci, sm bla js služkinja doma, pa še vsak dan sm k njej hodila, fotr pa tamala sta bla sam enkrat..tamala je še poklicat ni mogla. in pol v soboto celo dodpodne pospravlam da bo mami prišla v čisto domov, tamali se je blo težko premaknt k sm šla s sesalcem mem. in pride mami domov, grem k njej in jo vprašam kako je, pa se mami zadere tamali nej pride mal knej (una je na msn visela, komi jo je pozdravla) da jo je pogrešala, pa kaj je ona kej polčela. js pa zravn k ena budala, vse sm nardila, pa me tud opazla ni, to mi je zahvala

[punkie_]

ah, če bi bla jst na tvojem mestu bi poskrbela za ta nujno- torej če more na hitro v bolnico bi jo pelala. da pa bi še pospravljala in skrbela za ostali luksuz pa ne. mama gor ali dol, ima svojega moža, da ji stoji ob strani, otroke se pa vzgoji tako, da ti tudi kaj pomagajo in če glede sestre nič ne ukrepa, naj pa jo ima tako. ti maš svoj lajf in svoje skrbi, tudi ona bi lahko to razumela... vem, da moja mami bi... poklicala bi s svoje prjatlce, sodelavke, sestro, si zrihtala prevoz z rešilcem kot je že ena rekla... vem, da ona mene nebi hotela obremenjevat...
to če smo pa njihovi otroci, je pa čisto njihova želja... dandanes se otrok ne dela več samo zato, da bi imeli kaj koristi od njih.

[metuljčica*]

otroke se pa vzgoji tako, da ti tudi kaj pomagajo

moja mami bi... poklicala bi s svoje prjatlce, sodelavke, sestro, si zrihtala prevoz z rešilcem kot je že ena rekla... vem, da ona mene nebi hotela obremenjevat...

dandanes se otrok ne dela več samo zato, da bi imeli kaj koristi od njih.

Prav moram dodati svoj piskrček ( ):
prvi in zadnji citat se mi zdi, da si malo nasprotujeta. Sicer se strinjam z avtorico teme, da ni prav, da jo tako obremenjujejo in da bi se lahko tudi oče malo pretegnil.

Glede tega, da bi tvoja mama raje poklicala prijateljice, kot da bi obremenjevala hčerko, se mi zdi pa čisto mimo - a njih pa lahko obremenjuje? A one pa nimajo svojih mož, otrok, služb in gospodinjstev? Zakaj se ti zdi potem bolj prav, da pokliče prijateljice kot pa lastno hčerko?

[*purple*]

Moja mami je imela okol dve leti nazaj trombozo.in je pol leta ležala pri miru.i smela počet nič od nič.kumi da je šla lahko do avta pa do dohtrja in do stranišča.In takrat sem seveda jaz poskrbela zanjo, kdo pa bo drug??
takrat sem delala v enem lokalu, v katerem pa se ni dalo zmenit da bi delala samo popoldne, pač takrat ko bi bil fotr doma, da nebi obadva manjkala.In sm dala odpoved, ker je pač same nism mogla pustit.
takrat sm delala vse, od pranja, likanja, pomivanja, pospravljanja, vsa gospodnijska in negospodinjska opravila.In tud malo mi ni žal.
seveda je fotr tud pomagal, sam fotr je fotr, on ma dost drugih del okol hiše, jst sm bla pa zadolžena za notr.

verjamem, da je mal bolj bedno vse skupaj, ampak ljubi bog tvoja mami je tvoja mami.in če je bolana se zanjo poskrbi.mislm nevem, jst je nebi zaupala kar tko drugim, niti oskrbovalkam, niti nobeni njeni kolegici.Zato pa sem jaz.Tudi ona je meni stala ob strani, me po dohtarjih vozila, spala na stolu pri meni v bolnici kaj naj ji jaz pomoč odrečem?

meni se zdi to malce egoistično, ker mati je mati, samo ena in tega se marsikdo ne zaveda.
Mi mamo tud pri nas že tri leta 89 letno babico, ki si sama ne more več kuhat, ki rabi pomoč, rabi oskrbo.sicer je vse ok z njo, ampak starost jo daje in določenih stvari za preživetje ne more sama počet.ja, najlažje bi jo bilo utaknt v dom za ostarele, ampak mi nimamo srca za kej tazga, da jo damo h ljudem kjer nobenega ne pozna, kjer niso njeni bližnji, kjer ni nas.In je pri nas, jo kopamo, ji kuhamo, prenašamo njeno sitnobo (je precej temperamentna) nikoli pa nihče ni pomsilil, da i ji odrekel pomoč in jo utaknil v dom za ostarele.

skratka, svojim je treba pomagat, sploh pri bolezni.tukej ni vprašanja ali ja ali ne.
sicer jst nimam še izpita za avto, ampak če bi ga mela mi nebi blo težko svoje mame vozt cele dneve naokoli, samo da se pozdravi in da je ne boli.Niti za babico mi ni blo težko viset na urgenci ceu ted zapored ko je mela neke alergije na tablete.
Nimam takega srca, da to naredim nekomu, ki je zame dal vse...

Tamali sestri bi pa eno zaušnico primazala, da bi se naučila spoštovat svojo mater!

[Tigi]

tanika*
Živc ima mami preščipnen? Kako to da ji kaj bolj ne pomagajo? Moj ati je bil zdej v kratkem v bolniici...pa nemore biti tako večno

Jaz imam tudi takole težave...ampak sama s sabo...nevem kaj nej nardim....amico sem nehala tako pogosto klicat zaradi tega ker sem nervozna...vse mi 3x pove,...mah neznam opisati...drugačna je...seveda je drugačna si rečem saj je imal hudo možgansko krvavitev...ampak spet ne tako, da nemore hoditi kakor nekateri ne ki so ravno to kravitev doživeli ampak ona sedaj lahko živi sama...
Od avgusta 2007 sem jaz in moji živci uničeni...
Bilo je na petek opoldan ko je prišel rešilc...in od tistega dne (fant je šel ravno v Grčijo za en teden) sem bila vsaj dan v Ljubljani po cele dneve...sploh tiste, ki so bili zelo negotovi ali bo sploh preživela...tako hudo je bilo, da sem celo premišljevala kje jo bom pokopala ampak potem se je čudežno stanje izboljševat začelo...
No jaz sem bila vsak dan v Ljubljani...sestra pa ni bila...ampak je hotela še celo na morje...mislim halo no...
In potem je sama hotela še od mamice denarnic, ki sem jo jaz vzela in je nisem dala ker bi kar denar ona porabljala...podpirali sta me dve njenji prijateljici...
Mah hudo je...sedaj jo jaz vozim k zdravniku...potem ko je mela pishoterapevta si je zrihtala rešilca ker jaz bi mogla zelo manjkati tako pri pouku...profesor me je grdo gledu...ampak sploh ni vedu kako mi je hudo in mi je še kako pikro pripomnil,...

No sedaj sem zelo nervozna in sem že premišljevala, da bi kam šla...no sama mislim, da če so naši starši bolani da je naša dolžnost da jim pomagamo in za njih skrbimo...Oni so tudi za nas...

Tudi ko ji lepo povem kako pa kaj bo naredila ona neki neumesnega prbije in ji potem bl z grdim tonom povem nazaj in je užaljena...taka prej ni bila nikoli ampak zdej je malo drugačna...sploh nevem

Moja sestra je taka, da jo skrbi samo za njeno rit...tako, da se zavedam da bo nakoncu vse na meni...ona bi sam stvari pobrala...
Ko je bilo tako z mamico jo je skrbelo kaj bo s stanovanjem, ki je z mamico notr živea ane...je pa občinsko...in bi jo sigurn ven ruknla...

[punkie_]

saj pa ji vsakič kdo drug priskoči na pomoč, ne pa da spravlja hčero v tako situacijo. prvi, na katerega bi se jst obrnila, če bi imela težave, je moj mož.

z vzgojo otrok sem mislila sestro, ki očitno čisto nič ne pomaga. avtorica teme pa se ni dolžna tako veliko žrtvovati, ker obstajajo še drugi ljudje, ki lahko pomagajo. seveda pa je potem vprašanje morale- ali pomagam jaz ali pa ne bo nihče drug in bo mama ostala sama, kar spet ni prav. mogoče če vsem pokažeš, da nisi 24/7 na razpolago, bojo morda tudi drugi razmišljali da bi kaj pomagali, samo dokler jim ti strežeš, se ne bo nič spremenilo

[metuljčica*]

Da te popravim, purple - punci najbrž ni težko mame voziti okoli, ampak je problem v tem, da zaradi tega trpi fax, služba in pa družabno življenje. Ta mama ima tudi moža, ki bi lahko kaj pomagal!

[*purple*]

saj pa ji vsakič kdo drug priskoči na pomoč, ne pa da spravlja hčero v tako situacijo. prvi, na katerega bi se jst obrnila, če bi imela težave, je moj mož.

včasih je mož premalo.Recimo moj fotr ni mogu vsega sam.Prvič ni znal likat, drgič je osem ur delal v službi, potem je bilo še en kup druzga dela z vzdrževanjem hiše, pa še naša babica ki tudi rabi pomoč in neako niti podrazno nebi šlo, da bi on počel vse sam.Dela sva si delila na pol in ni blo nobenmu nobenga problema.

avtorica teme pa se ni dolžna tako veliko žrtvovati, ker obstajajo še drugi ljudje, ki lahko pomagajo. seveda pa je potem vprašanje morale- ali pomagam jaz ali pa ne bo nihče drug in bo mama ostala sama, kar spet ni prav. mogoče če vsem pokažeš, da nisi 24/7 na razpolago, bojo morda tudi drugi razmišljali da bi kaj pomagali, samo dokler jim ti strežeš, se ne bo nič spremenilo

tole je stvar orale.Če imaš ti toliko jajc, da mater pustiš drugim ker se ti zdi da se nisi dolžna žrtvovat zanjo, potem samo bog ti pomagaj in upam da ona tebi ni dala vse.
Mislim nevem, ne govorimo tukej o neki brezvezni stvari ampak o bolezni naših staršev.staršev, kateri so nam nudili vse in še več (upam predvidevat), nas spravili na noge, nam stali ob strani.meni se zdi precej nizko dejanje da jih takrat ko te najbolj potrebujejo zapustiš.Konec koncev se lahko zgodi, da danes so, utri pa žal ne več.Potem se pa ljudje tolčejo po glavi, ko jim pride v možgane kaj so naredili in kaj vse bi lahko naredili v dobrobit njihovih staršev.
in jst si tukej ne razlagam tega da je to "strežba", ampak je to pomoč ki jo nekdo potrebuje.Bi rada videla kakšne zamere bi bile če bi starši dejali tako za vas, da vas niso dolžni streči in da kar kolegice pokličte da vam pomagajo.hja, se ne sliši fino, kajne?

metuljčica, če je moja mami bolana, tukej ne obstaja nobena šola, služba, družabno življenje.Najprej bom poskrbela za njo, za njeno zdravje, udobje, potem pa gledala na take pristranske stvari.Šolo lahko naredim tdi drugo leto, na kavo grem lahko tudi čez en mesec, če pa mami umre, jo pa nikoli nikoli več ne bom imela zraven.In zame v tem primeru ni bolj pomembnega od staršev, fanta in bližnjih.Ostalo lahko vse počaka.
In še manj, da bi ob bolani materi ki bi potrebovala nujno mojo pomoč, razmišljala o tem kako trpi moje družabno življenje.upam, da vas matere ne poslušajo....

metuljčica enkrat si razlagala pri temi o splavu, da materi privoščiš da si vzame zaslužen čas zase, zdaj ko si odrasla in da ji nebi turilaotroka v varstvo.tukaj pa govorš o nekih prostranskih zadevah ki niso niti malo pomembne glede na zdravje staršev.Tole je precejšnje dvojno merilo in teli dve trditvi si zelo nasprotujeta.
Poleg tega pa je treba dojet, da tud mož ne more vseg sam narest.