Shopping, zadovoljstvo ali bolezen?

[Ellie19]

Pozdravljene!
Sem 19 letna punca, ki ima resen problem za katerega večina žensk pravi, da sploh ni problem. Tudi sama ga kar nekaj časa nisem jemala resno, dokler se pred 2 mesecema ni nekaj hudo spremenilo.
Moj problem je NAKUPOVANJE.
Verjetno se je čisto vsaka nasmejala češ da to ni problem in da smo take pač ženske. Pa vendar pri meni je..že nekaj let se mi dogaja da imam obdobja v katerih kupim vse možno in potem mi stoji v omari. Ta obdobja so trajala nekaj dni potem pa kakšen mesec nič. Takrat je bilo še vse normalno in se s tem sploh nisem obremenjevala.
Tisti problem ki me pesti pa se začel malo po novem letu. Že prej sem bila ljubiteljica torbic (nikoli jih ni bilo preveč) pa sem na spletu našla super stran..in tako se je začelo. V enem tednu sem kupila 7 novih torbic. Vse bi bilo razumljivo, če nebi že od prej imela doma kakšnih 20. Ni pa se ustavilo pri torbicah, začela sem kupovati oz. naročevati majice, jopice, hlače, nakit...in v dobrih dveh tednih sem zamenjala celotno garderobo.
Punce so rekle da grem pač skozi fazo ker sem prišla na faks in si želim odraslejšega videza. Nekako se mi ni slišalo prav, pa sem jim vseeno verjela.
Po dveh tednih je na tisti strani kmalu zmanjkalo artiklov ki jih še nimam...in to je bilo to... Ponoči nisem spala zato da sem po spletu iskala nove spletne trgovine. Začela sem kupovati karkoli mi je padlo v oči..V enem dopoldnevu je poštar dvakrat moral do mene ker vseh paketkov ni spravil v avto.
Tudi navadne trgovine in butiki so bili zame raj. Kupovala sem karkoli mi je prišlo pod roke..kupila sem 10 lončkov za rože zato ker so bili znižani, kupila sem si šampon za hitrejšo rast last (24€) ker je v oglasu pisalo da resnično pomaga...
Ker pa sem študentka in imam samo štipendijo delam pa nikjer imam dobrih 200€ na mesec. In tukaj je tisti največji problem..ves denar porabim. Izklopili so mi telefon in namesto da bi plačala račun sem si raje kupila novo denarnico. Namesto da bi si prejšnji mesec kupila karto za avtobus raje 1 teden nisem hodila na faks da sem si lahko privoščila novo jopico. Staršem dolgujem že eno štipendijo(200€)..
Lahko bi še naštevala pa mislim da ste dojele bistvo. Ne preživim dneva brez da bi si nekaj kupila. Namesto da bi bila vesela ko nekaj kupim, razmišljam že o tem kaj bom še kupila. V sanjah preračunavam koliko denarja mi je še ostalo da si lahko kupim to ali ono stvar.
Nakupovanje je zame postalo največja muka. Ne upam več v mesto ker vem da bom kupila stvari in tega nočem, pa vseeno ko stojim v trgovini te misli izginejo in pojavi se samo ideja To moram imeti.
Ne znam si pomagati. Mogoče se sliši čudno pa vendar zame je to ogromna težava..in ne vem na koga naj se obrnem. Nisem "nabiralka" in ne navežem se na stvari..še huje imam navado metanja v smeti ali podariti drugim, pa čeprav sem stvar šele kupila.
Prosim vas, rabim pomoč..Iti v trgovino po mleko je zame postalo nočna mora.
Hvala že vnaprej! X

[emanuela]

Tako, na oko bi rekla, da se gre za kompulzivno nakupovanje.
Če sem prav razbrala, ti čutiš zadovoljstvo ob nakupu, ne pa zaradi izdelka samega.
Glede na to, da si zabredla v finančne težave ti predlagam en resen pogovor s starši, potem pa bo najbolje, da si narediš nek načrt financ za tekoči in prihodnji mesec in se ga na vsak način držiš, sproti si na nek list zapisuj vse stroške in prejemke.
Saj ni problem v tem, da nakupuješ in imaš to rada. Problem je, ker zavestno pozabljaš, da imaš nujne stroške, ki ne bodo izginili. Zdaj je to telefon, čez pet let je to lahko obrok kredita ali pa najemnina, kjer bodo posledice veliko večje.
V skrajnem primeru se seveda lahko pogovoriš s kakšnim psihologom, če misliš, da sama ne boš mogla čez to.
Ker ne, ni normalno, da porabiš vse za shopping, sploh z razlogom, ker je znižano in tega niti slučajno ne potrebuješ v tako velikem številu in sploh v primeru, da denarja nimaš na pretek.

[Dill-Dunya]

Punce so rekle da grem pač skozi fazo ker sem prišla na faks in si želim odraslejšega videza. Nekako se mi ni slišalo prav, pa sem jim vseeno verjela.

[elektrobum]

jaz bi te dal za kakšne pol leta(ali več) delat v proizvodnjo za tekoči trak ...
da bi res orng občutla delo in koliko je vreden tisti 1€ oz. če dobiš na uro cca 3,5€ ..npr. torbica pa je vredna 80€ da bi vidla kolk se za tem truda skriva...

[Fatalna]

Pomoje boš tole težko preprodila sama in ti definitivno svetujem pomoč psihologa. Če bi bila racionalna in bi se lahko uprla zadevam, bi se že.

Kaj pa razmišljaš ob tem? Zakaj rabiš vse to? zakaj rabiš 7 lončkov za rože? v eden tednu 7 torbic itd.? Sigurno imaš v glavi nek izgovor? Kako se počutiš ob tem, ko naročaš vse to?

Zakaj se počutiš grozno, če moraš v trgovino po mleko? Ker moraš iz hiše? Nakupuješ samo preko spleta, ali tudi v trgovinah?

[punkie_]

js bi rekla, da z nakupovanjem zadovoljuješ neke svoje potrebe, kar v osnovi ni narobe, dokler ne gre za kompulzivno nakupovanje, kot so punce že omenile. to pa je že znak nekih globljih težav, s katerimi se soočaš, ampak jih verjetno ne znaš identificirati in se z njimi soočiti na nek razumljiv, sprejemljiv način. v bistvu z nakupovanjem hraniš svojo ''lačno'' dušo, ki ji očitno nekaj primanjkuje, da bi bila zadovoljna z zmernimi količinami oblačil in bi se racionalno in zavestno odločala. pri razreševanju takšnih težav ti sigurno najbolj učinkovito lahko pomaga kakšen dober strokovnjak.

[Flavij]

Dvomim, da ti trenutno finančno stanje omogoča strokovno pomoč.
http://www.nebojse.si/Forum/

[malaStrelka]

Si odvisnica od nakupovanja. Vse je sprejemljivo v mejah normale ampak ti pretiravaš. 7torbic v enem tednu waw jaz imam zgolj 2 v hmm 7letih.
Malo se skušaj omejiti ali si prekini dostop do interneta namesto da visiš gor in gledaš kaj bi kupila raje počni kaj drugega. Ko greš ven po nakupih pa prosi mamo ali kolegico ,da gre zraven in naj te omejuje.

Kjer je volja je tudi pot ... pa srečno

[Ellie19]

jaz bi te dal za kakšne pol leta(ali več) delat v proizvodnjo za tekoči trak ...
da bi res orng občutla delo in koliko je vreden tisti 1€ oz. če dobiš na uro cca 3,5€ ..npr. torbica pa je vredna 80€ da bi vidla kolk se za tem truda skriva...

Delam celo poletje v avstriji kot sobarica od 7h-19h..pa vseeno zapravim. Nisem neka razvajenka ki si lahko vse privošči in ni mi lahko! Mogoče si sam/a ne predstavlaš kako je na mojem mestu, ampak vrjemi da zelo dobro vem kaj pomeni težko delo (delati po cene dneve in biti zato plačan minimalno), poleg tega pa imeti še ta problem da neznam nehati kupovati.
Svoje težave sem omenila tudi psihiatrinji s katero bova poskusili najti rešitev. Priznam da me je že sram ker sem taka ampak si sama neznam pomagati, zato sem prosila za pomoč..ne pa kritiziranje.

[wasd]

Pomoc dobis pri psihiatru in ne na forumu.

Ne vem kaj folk pricakuje, ko pise tu gor, potem se pa zmrduje, ko ostali napisejo svoje mnenje.

[pirodoksin]

Raje kot psihiatra priporočam psihologa. Psihiatri ponavadi samo predpisujejo zdravila - ne pravim, da so vsi isti, ampak pogosto je tako. Psihologi ti znajo bolje pomagati, psihoterapevti pa so lahko tako psihiatri kot psihologi, čeprav jih je večina psihologov. Po moje res potrebuješ psihoterapijo ali vsaj kak pogovor, ker gre za relativno resne težave, ki močno vplivajo na tvoje življenje in tudi finančno stanje, vsaj glede na to, kar si opisala tukaj.

Glede torbic idr. zadev, ki jih sigurno ne rabiš, pa ti priporočam, da jih pač prodaš naprej oz. v kake second-hand shope. Vsega verjetno ne boš mogla, nekaj pa se da storit. Samo naj ti to ne bo neka spodbuda za nadaljnje kupovanje.

Premisli tudi o tem, zakaj to kupuješ? Kaj občutiš ob tem in kaj bi lahko storila, da bi s tem nehala? Po moje je to samo simptom nekih drugih težav - tako da tudi če sedaj nehaš kupovat, se ti bodo te težave izrazile na drug način. Zaradi tega je dobro, da greš na pogovor k psihologu, da prideš do bistva težav.

Za začetek poskusi pred nakupi napisat kaj res nujno rabiš in potem ko greš v trgovino kupi samo to (in si vzemi samo toliko denarja in nič več). Nakupe preko spleta si nekako onemogoči, če imaš kreditno si jo ukini ipd. Ampak to so seveda samo začasni ukrepi, kot sem že napisal zgoraj ...

[schpeltza]

Svoje težave sem omenila tudi psihiatrinji s katero bova poskusili najti rešitev. Priznam da me je že sram ker sem taka ampak si sama neznam pomagati, zato sem prosila za pomoč..ne pa kritiziranje.

Na forumu pričakovati neko hudo pomoč je nerealno. Je pa tako, da ti potrebuješ tudi veliko dozo realnosti, da te strezni. To so ti pa ljudje dajali s kritiziranjem. Naj te bo sram, boš mogoče hitreje rešila zadevo. Edina prava pot je psiholog (ali karkoli izbereš od psih- dohtarjev).

Jaz ti želim veliko sreče in moči!