Sezonska depresija?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- dot
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2076
- Na forumu od: 27. 4. 2010
^^ Seveda ni sporno
Jaz sem razumela, da je bila ena druga punca 'kregana', ker je rekla, da ne prehitevat z AD oz. da ni nujno, da gre za tak primer. Glede ostalega se absolutno strinjam, ja, večkat se pojavlja mešanje pojmov depresije, začasne otožnosti, brezvoljnosti itd., tudi na forumu... Za konkreten primer bo pa res najbolje zdravnik presodil, kako postopati, brez tega koraka itak ne bo mogla do zdravil 


-
carrie_ - Debatorica
- Prispevkov: 332
- Na forumu od: 29. 4. 2012
Lorelei, jz ti svetujem, da obuješ športne copate in gasa ven tečt ali pa hitro hojo v strm hrib, da preznojiš tega depresivnega hudiča ven. Bodi res huda nad njim in ne šparaj z naporom. Pa če je ena ura na dan premalo, pojdi še drugi dan dve uri ali pa dvakrat - zjutraj in zvečer, da boš čist do konca fizično zjebana. To delaj ene par dni skupaj, če bo treba. Verjetno te bo dvignilo že , če boš šla samo enkrat. Je pa ideja, da hodiš redno. Jaz še vedno, ko se me je lotevala depresija, in sem se nad njo znesla s težkim fizičnim naporom, je potem odšla (verjetno ji ni pasalo tam, ob vsem tistem naporu
)
Poskusi in poročaj.


-
Tamala_mrha - Cosmopsiho
- Prispevkov: 3322
- Na forumu od: 21. 10. 2006
CaliLove* napisal/-a:Depresija je bolezen, ki jo povzrocijo biokemicne spremembe v mozganih, torej se jo zdravi tako kot vecino bolezni - z zdravili. Ce gre res za depresijo in ne samo trenutno zalost, samo pogovori ne bodo pomagali; vecini depresivnih ljudi pomaga ustrezna kombinacija zdravil in terapije.
To itak, ampak mi oz. ona še niti ne ve ali ima zares depresijo. Pisala je sicer da jo ima, torej sklepa tako, a bo šele zdravnik to potrdil. Za postavitev diagnoze, pa bo najprej moral nekaj slišati od nje, jo izspraševati, verjetno bo začel z otroštvom in se pomikal proti sedanjosti. Zato je več kot zaželeno, da gre do psihiatra, ki je tudi psihoterapevt, saj bo ta dejansko presodil kako "daleč" je in ali sploh treba filati z zdravili.
To, da je Abby predlagala AD, se meni ne zdi nic sporno. Itak ne mores it v lekarno in jih kar kupit, ampak ti jih mora predpisat zdravnik. Tako da ni popolnoma nobene skode, ce nekdo na forumu drugemu uporabniku napise, da misli, da potrebuje AD, ker konec koncev bo o tem presodil in recept napisal le in izkljucno zdravnik, ce bo on mislil, da so potrebni.
Da ne moreš iti v lekarno po AD in jih kupiti v prosti prodaji - to je logično. Gre samo za to, da ne moreš na vrat na nos na forumu sklepati kdo je zrel za AD in kdo ne. Za to obstajajo strokovnjaki, ki pridejo temu do dna. Vsaj večini primerov, nekaterim težje prepoznavnim duševnim motnjam včasih sploh ne pridejo.
-
TajaTanita - Sramežljivka
- Prispevkov: 33
- Na forumu od: 4. 2. 2013
Moje mnenje je, da punca morda sploh ne rabi AD. To je vse, kar sem hotela poudariti. Če sem pa naduta zato, ker sem to napisala in ker me je zanimalo, ali imamo tukaj koga podkovanega na tem področju (ter vas s tem tako zelo piknila), da izobešate te AD v vsakem postu kot nekaj samumevnega, pa ne vem kako nekateri dojemate nadutost oz. vas že najmanjša stvar prizadene do te mere, da se morate braniti z napadom.
Treba je vedeti, da če ni potrebe po AD, a jih pacient vseeno dobi, lahko privede do več škode kot koristi. Niso tako nedolžni kot jih nekateri dojemate. Morda so vaši bližnji, preko katerih ste se spoznali z določenimi boleznimi in zdravili, imeli samo srečo s tem kakšne AD so dobili in kako so jih prenašali. Dosti pacientov namreč AD ne prenaša najbolje oz. nepravilen pristop strokovnjaka lahko pacienta spravi na zdravljenje odvisnosti - malo za šalo, malo zares.
Nekaterim zdravniki pogosto zamenjajo te AD za AD iz druge skupune, da bi našli tiste, ki bi jim ustrezale. Hitro se jih navadiš, ob prenehanju pa obstajajo odtegnitveni simptomi (še globlja depresija, glavoboli ipd.).
Skratka, če verjameš, da ti lahko pomagajo samo medikamenti, potem obstaja velika verjetnost, da boš na zdravilih "zaspal" in sam ne boš vložil dosti dela (ali pa sploh nič) v to, da se spremeniš oz. se zavedaš določenih stvari, katerih se prej nisi.
No, vsekakor upam, da najdeš psihoterapevta, ki ti bo ustrezal in bosta skupaj ugotovila kje se je zataknilo in kako napredovati.
Punca, ti sploh ne razumeš poante mojega pisanja, samo eno iščeš - prepir in da sama izpadeš pametnejša. Jaz te potrebe ne čutim, tako da malo ustavi konje.
Kot da mi gre za to, da pustim nek vtis glede tega, da ji predlagam dva psihiatra-psihoterapevta. Če kdo, bo Estela (ali kdo drug) imela kaj od tega, ne jaz, ki sem ji samo podala dva naslova kamor se lahko obrne, ker gre za dva super zdravnika, ki bi jih v Sloveniji rabili še več s takšnim odnosom in pristopom do pacientov.
Gre predvsem za to, da je Estela jasno izrazila željo, da se ji predlaga strokovnjaka na Štajerskem in da ne želi, da tema zaide v drugo smer - kar žal že je, s pisanjem, ki njej in avtorici teme ne bo kaj dosti v pomoč.
Ne rabi se še v tej temi sproščat frustracij z označevanjem človeka kot "nadutega", ker sem podala mnenje v normalnem tonu pisanja.
Treba je vedeti, da če ni potrebe po AD, a jih pacient vseeno dobi, lahko privede do več škode kot koristi. Niso tako nedolžni kot jih nekateri dojemate. Morda so vaši bližnji, preko katerih ste se spoznali z določenimi boleznimi in zdravili, imeli samo srečo s tem kakšne AD so dobili in kako so jih prenašali. Dosti pacientov namreč AD ne prenaša najbolje oz. nepravilen pristop strokovnjaka lahko pacienta spravi na zdravljenje odvisnosti - malo za šalo, malo zares.
Nekaterim zdravniki pogosto zamenjajo te AD za AD iz druge skupune, da bi našli tiste, ki bi jim ustrezale. Hitro se jih navadiš, ob prenehanju pa obstajajo odtegnitveni simptomi (še globlja depresija, glavoboli ipd.).
Skratka, če verjameš, da ti lahko pomagajo samo medikamenti, potem obstaja velika verjetnost, da boš na zdravilih "zaspal" in sam ne boš vložil dosti dela (ali pa sploh nič) v to, da se spremeniš oz. se zavedaš določenih stvari, katerih se prej nisi.
No, vsekakor upam, da najdeš psihoterapevta, ki ti bo ustrezal in bosta skupaj ugotovila kje se je zataknilo in kako napredovati.

Abby napisal/-a:to, da napišeš dva psihoterapevta - tudi drugi bi jih gotovo, če bi poznali kakšnega v njenem koncu Slovenije - prav nič ne spremeni tega vtisa. Ki ga, mimogrede, daješ tudi v drugih temah.
Punca, ti sploh ne razumeš poante mojega pisanja, samo eno iščeš - prepir in da sama izpadeš pametnejša. Jaz te potrebe ne čutim, tako da malo ustavi konje.

Kot da mi gre za to, da pustim nek vtis glede tega, da ji predlagam dva psihiatra-psihoterapevta. Če kdo, bo Estela (ali kdo drug) imela kaj od tega, ne jaz, ki sem ji samo podala dva naslova kamor se lahko obrne, ker gre za dva super zdravnika, ki bi jih v Sloveniji rabili še več s takšnim odnosom in pristopom do pacientov.
Gre predvsem za to, da je Estela jasno izrazila željo, da se ji predlaga strokovnjaka na Štajerskem in da ne želi, da tema zaide v drugo smer - kar žal že je, s pisanjem, ki njej in avtorici teme ne bo kaj dosti v pomoč.
Ne rabi se še v tej temi sproščat frustracij z označevanjem človeka kot "nadutega", ker sem podala mnenje v normalnem tonu pisanja.
-
rokerca - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1037
- Na forumu od: 20. 7. 2010
TajaTanita napisal/-a:Moje mnenje je, da punca morda sploh ne rabi AD. To je vse, kar sem hotela poudariti.
No, toliko o tem, kdo zdaj komu postavlja diagnozo...

Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.
-
Tamala_mrha - Cosmopsiho
- Prispevkov: 3322
- Na forumu od: 21. 10. 2006
Ajme, pa kaj se na tem forumu gre samo še igrice "kdo bo koga"? Saj je pa napisala morda, drugače pa sama ni podala nobene diagnoze. Že ničkolikokrat rečeno, to bo presodil zdravnik, vendar ne sme iti samo k psihiatru, ker le-ti delujejo večinoma po principu "15 min pogovora in predpis zdravila", psiholog ali psihiater pa bosta z njo dejansko delala nekaj skozi pogovor.
Ima pa lahko depresijo in anksioznost, tega mi zdaj ne vemo oz. je brezpredmetno postavljati diagnozo. Napisala je obsežen post, a je lahko slika povsem drugačna v živo, kjer vidiš vedenjski vzorec in bo zdravnik verjetno vedel kam "vrtati", da bo prišel do bistva.
Ima pa lahko depresijo in anksioznost, tega mi zdaj ne vemo oz. je brezpredmetno postavljati diagnozo. Napisala je obsežen post, a je lahko slika povsem drugačna v živo, kjer vidiš vedenjski vzorec in bo zdravnik verjetno vedel kam "vrtati", da bo prišel do bistva.
-
Estela - Sramežljivka
- Prispevkov: 10
- Na forumu od: 7. 2. 2013
Hvala vam za odgovore. Sem nekako pričakovala, da se bo tudi ta tema spremenila v vse drugo kot pomoč, pa dobro ... Upam, da se je poleglo vse skupaj do 3. strani in da zdaj lahko nadaljujemo z izmenjavanjem izkušenj.
A tukaj ni nikogar (poleg g.AI.e), ki bi se na takšen ali drugačen način zdravil pri psihiatru? To, kar jaz rabim je psihiater - psihoterapevt, ki mi bo prisluhnil in dejansko sodeloval z mano, čeprav vem, da imajo dobri psihiatri ogromno pacientov in se 100% ne morejo posvetiti nikomur. Pa vendarle - če plačam pogovor, pričakujem, da dobim neko aktivnost s strani zdravnika. Z napotnico bi čakala predolgo, jaz pa rabim začeti težave razreševati že sedaj. Tudi o hipnozi sem že razmišljala, saj zdravnik lažje najde točko, v katero te "zadane" in odkrije kaj točno te muči, da ne moreš čez to in se vedno vračaš k temu ...
O Židaniku sem malo poguglala in je baje dober terapevt. Ne vem če zdaj prakticira še vedno isti način, a pred leti je baje prakticiral izpolnitev vprašalnika, da dobi neko celostno sliko o tebi, med pogovorom pa si obrnjen vstran od njega, da se lažje sprostiš in razlagaš ... Ne vem ali mi je to všeč ali ne. Po eni strani je, po drugi pa si želim očesnega stika z zdravnikom, sicer bi lahko dobila vtis, da me sploh ne posluša in počne vmes nekaj drugega, na vsake toliko pa kaj doda in postavi vprašanje. Želim, da je tam 100% zame in se zavzema za moj primer.
Zavedam se, da bom dosti mogla delati na sebi sama, a to je čas, ko bom "zunaj", v svetu in doma. Ko pa sem tisto uro pri zdravniku, pa upravičeno pričakujem njega celega pri stvari. Da mi da 1000% in ne nek delček, ki me bo samo drago stal, pahnil pa še v večji obup.
A tukaj ni nikogar (poleg g.AI.e), ki bi se na takšen ali drugačen način zdravil pri psihiatru? To, kar jaz rabim je psihiater - psihoterapevt, ki mi bo prisluhnil in dejansko sodeloval z mano, čeprav vem, da imajo dobri psihiatri ogromno pacientov in se 100% ne morejo posvetiti nikomur. Pa vendarle - če plačam pogovor, pričakujem, da dobim neko aktivnost s strani zdravnika. Z napotnico bi čakala predolgo, jaz pa rabim začeti težave razreševati že sedaj. Tudi o hipnozi sem že razmišljala, saj zdravnik lažje najde točko, v katero te "zadane" in odkrije kaj točno te muči, da ne moreš čez to in se vedno vračaš k temu ...
O Židaniku sem malo poguglala in je baje dober terapevt. Ne vem če zdaj prakticira še vedno isti način, a pred leti je baje prakticiral izpolnitev vprašalnika, da dobi neko celostno sliko o tebi, med pogovorom pa si obrnjen vstran od njega, da se lažje sprostiš in razlagaš ... Ne vem ali mi je to všeč ali ne. Po eni strani je, po drugi pa si želim očesnega stika z zdravnikom, sicer bi lahko dobila vtis, da me sploh ne posluša in počne vmes nekaj drugega, na vsake toliko pa kaj doda in postavi vprašanje. Želim, da je tam 100% zame in se zavzema za moj primer.
Zavedam se, da bom dosti mogla delati na sebi sama, a to je čas, ko bom "zunaj", v svetu in doma. Ko pa sem tisto uro pri zdravniku, pa upravičeno pričakujem njega celega pri stvari. Da mi da 1000% in ne nek delček, ki me bo samo drago stal, pahnil pa še v večji obup.

-
rokerca - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1037
- Na forumu od: 20. 7. 2010
Če res rabiš pomoč: Begunje (psihoterapevtski oddelek - intenzivna terapija) - kako prideš do tja, ti razložim, če te bo zanimalo. Terapije je vsakodnevna, sodelujejo najboljši terapevti iz cele Slo in to je edini tak oddelek pri nas.
Drugače pa večina psihiatrov ne izvaja terapije in psihiatrov ne plačaš. Plačaš psihoterapevte, ki pa večinoma niso zdravniki. Lahko jih dobiš tudi brezplačno, če je denar problem.
Jaz se zdravim oboje - pri psihiatru in pri psihoterapevtki ter hodim na skupinske terapije za samopomoč. Sem dala čez hudo depresivno epizodo, izgubila smisel življenja, zafurala faks, doma smo na bojni nogi, poskus samomora etc included. Sedaj živim sama, se učim za manjkajoč izpit, delam in imam povsem novo življenje. Seveda še nisem čisto izven depresivnega obdobja, ampak je že precej bolje.
Torej, če kaj rabiš, kar povej.
Drugače pa večina psihiatrov ne izvaja terapije in psihiatrov ne plačaš. Plačaš psihoterapevte, ki pa večinoma niso zdravniki. Lahko jih dobiš tudi brezplačno, če je denar problem.
Jaz se zdravim oboje - pri psihiatru in pri psihoterapevtki ter hodim na skupinske terapije za samopomoč. Sem dala čez hudo depresivno epizodo, izgubila smisel življenja, zafurala faks, doma smo na bojni nogi, poskus samomora etc included. Sedaj živim sama, se učim za manjkajoč izpit, delam in imam povsem novo življenje. Seveda še nisem čisto izven depresivnega obdobja, ampak je že precej bolje.
Torej, če kaj rabiš, kar povej.
Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.
-
Estela - Sramežljivka
- Prispevkov: 10
- Na forumu od: 7. 2. 2013
Žal so mi Begunje res predaleč. Ali si mislila bivanje tam?
Malo me skrbi, kaj bi povedala bližnjim kje sem, če bi šlo za kakšno zdravljenje v za to namenjeni ustanovi.
Ljudje imajo velikokrat napačno predstavo o bolnikih in se jim izogibajo, jih obrekujejo ... Drugače sem dokaj odporna na obrekovanja, do zdaj s tem nisem imela kakšnih večjih problemov, a tovrstno obrekovanje (da se zdravim) bi me najbrž sesulo.
A ostane kje v evidenci pri zaposlitvi ali kjerkoli, da se da videti moje bolezni in zdravljenja?
Malo me skrbi, kaj bi povedala bližnjim kje sem, če bi šlo za kakšno zdravljenje v za to namenjeni ustanovi.

A ostane kje v evidenci pri zaposlitvi ali kjerkoli, da se da videti moje bolezni in zdravljenja?
-
s0nckic4 - Cosmofrik
- Prispevkov: 1633
- Na forumu od: 29. 7. 2009
- Kraj: Over the Rainbow
Pa dobro, a zdaj se na forum ne sme več nič napisat brez da bi človek izpadel kot da se gre zdravnika? ženska je prišla na forum po mnenje. to da ji nekdo reče "depresijo maš, pojdi si po antidepresive in se zdravi" ni diagnoza. kot da si kdo menja iz roza foruma razlaga kot sveto resnico.
drugače je pa tvoja kartoteka tvoja zasebna stvar in vanjo razen tvojega zdravnika naj ne bi imel vpogled nihče, kaj šele tvoj bodoči delodajalec. ne rabiš nobenemu razlagat nič, oni so pa itak zavezani k molku. če nimaš samomorilskih nagnjenj (pač da predstavljaš nevarnost sebi ali drugim) pa dvomim, da bi te hospitalizirali.
pa tudi mislim, da se da z zdravnikom pogovorit o obliki terapije, ki ti ustreza., torej ali ga gledaš, si obrnjen s hrbot ali pa sediš na glavi. ne se obremenjevat s takimi malenkostmi. in prav nobenemu ne rabiš povedat.

drugače je pa tvoja kartoteka tvoja zasebna stvar in vanjo razen tvojega zdravnika naj ne bi imel vpogled nihče, kaj šele tvoj bodoči delodajalec. ne rabiš nobenemu razlagat nič, oni so pa itak zavezani k molku. če nimaš samomorilskih nagnjenj (pač da predstavljaš nevarnost sebi ali drugim) pa dvomim, da bi te hospitalizirali.
pa tudi mislim, da se da z zdravnikom pogovorit o obliki terapije, ki ti ustreza., torej ali ga gledaš, si obrnjen s hrbot ali pa sediš na glavi. ne se obremenjevat s takimi malenkostmi. in prav nobenemu ne rabiš povedat.
Zadnjič spremenil s0nckic4, dne 08. Feb. 2013 13:30, skupaj popravljeno 1 krat.
Vsak raj ima svojo kačo.
-
rokerca - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1037
- Na forumu od: 20. 7. 2010
Za Begunje je tako, da se moraš voziti vsak dan tja na terapije (kot da bi hodila v službo recimo)...to ni hospitalizacija. Za moje zdravljenje ve samo moja psihiatrinja, starši so izvedeli kasneje - torej poznam tvoj problem, da nočeš, da izvejo. Tudi k osebni zdravnici nisem nesla izvidov od psihiatrinje, niti jih ne nameravam. Terapevt pa mislim da, sploh ne izdaja nekih izvidov ali potrdil, da bi se kje kaj videlo...Drugače sem jaz prišla do psihiatrinje tako, da sem se odpravila na dežurno psihiatrijo in s tisto psihiatrinjo, ki me je takrat sprejela, sem tudi nadaljevala zdravljenje/terapijo (ker sva se obe tako strinjali). Ko sem za silo prišla k sebi, pa mi je dala seznam psihoterapevtov v MB in okolici ter mi še posebej priporočala 2 iz seznama, ki bi bila zame najbolj primerna.
Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.
-
rokerca - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1037
- Na forumu od: 20. 7. 2010
Ja, res je smotano, če nisi od tam, te čist razumem. Jaz sem se na začetku vozila v LJ na terapije, torej 200 km v eno smer, ne vem, kje sem vzela voljo, ampak sem nekako pregurala vse skupaj. Najbolje, da kontaktiraš Begunje - še bolje pa je tale način: če imaš psihiatra, ki tam dela, te on lahko priporoči za tiste terapije. Ampak res ne vem, kakšne so šanse, da to uspe, če si od daleč. 

Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.
- pirodoksin
- Komunikatorka
- Prispevkov: 188
- Na forumu od: 1. 9. 2012
Nisem bral cele teme, morda je že kdo omenil, ampak OP bi priporočal, da si izmeri vitamin D - ta namreč nastaja na soncu, med zimo pa naj zalog zmanjka (iz hrane pa ga dobimo zanemarljivo malo), tako da je lahko to en razlog.
Če gre za pravo sezonsko depresijo lahko močno pomagajo tudi lučke za zdravljenje zimske depresije. To niso navadne lučke, ampak simulirajo sončevo svetlobo (oddajajo predvsem modri spekter), uporabljaš jih lahko kot budilko. Uporabljajo se tudi za uravnavanje jet-laga (ker uravnavajo telesne ritme), po nekaterih študijah so uporabne tudi za nesezonske oblike depresije. Problem je edino, da so precej drage (200 €), ampak so pa kvalitetne in zdržijo več let (jaz mam svojo že 4 leta in je kot nova in bi jo še enkrat kupil, če bi blo treba), če pa imaš malo tehniške žilice si jo lahko sestaviš tudi sama (navodila se najdejo na internetu, posebno pozornost moraš namenit predvsem izbiri žarnice).
Kako delujejo te lučke? Hormoni v telesu se uravnavajo v določenih ritmih, ti ritmi pa so med drugim odvisni tudi od sončeve svetlobe. V očeh imamo posebne receptorje (poleg paličic in čepkov) za zaznavanje modre svetlobe (ne gre za zavestno zaznavanje, ampak služi samo uravnavanju ritmov - zato imajo tudi slepi ljudje te ritme). Če je modre svetlobe manj (zvečer), potem začne nastajati melatonin, ti. "hormon spanja", in obratno zjutraj, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi, začne melatonin usihati in nastajati serotonin.
Druga možnost je, da si kupiš melatonin oz. da ti ga predpiše psihiater. Tega vzameš pred spanjem, ampak uporablja se predvsem za same motnje spanja in ne depresijo. Podobno deluje tudi antidepresiv agomelatin, ki hkrati uravnava spanec in deluje na serotoninske receptorje, prav tako se uporablja za zdravljenje motenj spanja in ni klasičen AD.
Možno je, da gre tudi za razne genetske motnje, povezane s holesterolom - nižje ravni holesterola so povezane z višjo samomorilnostjo (gre za ekstremno nizke ravni, ki so posledica genetskih dejavnikov, načeloma nekdo brez posebnih genov zelo težko doseže tako nizek holesterol), tako da si izmeri holesterol. Iz holesterola namreč nastajajo številni drugi hormoni, ki bi jih blo tudi dobro izmerit (da se pač izključi telesne vzroke).
Glede melatonina pa še en program, ki sicer ne zdravi depresije, ampak pomaga pri uravnavanju ritmov: http://stereopsis.com/flux/
Ta program v skladu z uro dneva (glede na geografsko lokacijo in letni čas) zmanjšuje oz. povečuje intenzivnost modre svetlobe, ki jo oddaja monitor. Ob večerih je ekran bolj oranžnih odtenkov, podnevi pa je normalne barve. Sprva je to sicer moteče, ampak vam zagotavljam, da se tega hitro privadite - poskusite vsaj en teden. Če ne drugo, vas bodo zvečer manj pekle oči.
No, to je blo nekaj o melatoninu, še enkrat pa priporočam, da si izmeriš vitamin D in holesterol in druge hormone in morebiti pogledaš po družinskem deblu še za kake druge bolezni (depresija je namreč lahko simptom drugih bolezni), od alergij do bolezni metabolizma (npr. če je motena presnova nekaterih vitaminov, ali npr. diabetes lahko povzroča depresijo).
Načeloma sicer priporočam zdravljenje psihe in ne telesa (torej v prvi vrsti psihoterapija, potem življenjski slog in nazadnje zdravila), ampak glede na to, da si omenila veliko pogostost depresije v družinskem deblu, se mi na prvo oko zdi, da ni nekih resnih psihičnih vzrokov za to stanje. To pa ne pomeni, da ti psihološke intervence ne morejo pomagati - psihoterapija ti lahko pomaga pri spoprijemanju s stresom, meditacija je prav tako zelo učinkovita ne glede na vzrok težav.
Če gre za pravo sezonsko depresijo lahko močno pomagajo tudi lučke za zdravljenje zimske depresije. To niso navadne lučke, ampak simulirajo sončevo svetlobo (oddajajo predvsem modri spekter), uporabljaš jih lahko kot budilko. Uporabljajo se tudi za uravnavanje jet-laga (ker uravnavajo telesne ritme), po nekaterih študijah so uporabne tudi za nesezonske oblike depresije. Problem je edino, da so precej drage (200 €), ampak so pa kvalitetne in zdržijo več let (jaz mam svojo že 4 leta in je kot nova in bi jo še enkrat kupil, če bi blo treba), če pa imaš malo tehniške žilice si jo lahko sestaviš tudi sama (navodila se najdejo na internetu, posebno pozornost moraš namenit predvsem izbiri žarnice).
Kako delujejo te lučke? Hormoni v telesu se uravnavajo v določenih ritmih, ti ritmi pa so med drugim odvisni tudi od sončeve svetlobe. V očeh imamo posebne receptorje (poleg paličic in čepkov) za zaznavanje modre svetlobe (ne gre za zavestno zaznavanje, ampak služi samo uravnavanju ritmov - zato imajo tudi slepi ljudje te ritme). Če je modre svetlobe manj (zvečer), potem začne nastajati melatonin, ti. "hormon spanja", in obratno zjutraj, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi, začne melatonin usihati in nastajati serotonin.
Druga možnost je, da si kupiš melatonin oz. da ti ga predpiše psihiater. Tega vzameš pred spanjem, ampak uporablja se predvsem za same motnje spanja in ne depresijo. Podobno deluje tudi antidepresiv agomelatin, ki hkrati uravnava spanec in deluje na serotoninske receptorje, prav tako se uporablja za zdravljenje motenj spanja in ni klasičen AD.
Možno je, da gre tudi za razne genetske motnje, povezane s holesterolom - nižje ravni holesterola so povezane z višjo samomorilnostjo (gre za ekstremno nizke ravni, ki so posledica genetskih dejavnikov, načeloma nekdo brez posebnih genov zelo težko doseže tako nizek holesterol), tako da si izmeri holesterol. Iz holesterola namreč nastajajo številni drugi hormoni, ki bi jih blo tudi dobro izmerit (da se pač izključi telesne vzroke).
Glede melatonina pa še en program, ki sicer ne zdravi depresije, ampak pomaga pri uravnavanju ritmov: http://stereopsis.com/flux/
Ta program v skladu z uro dneva (glede na geografsko lokacijo in letni čas) zmanjšuje oz. povečuje intenzivnost modre svetlobe, ki jo oddaja monitor. Ob večerih je ekran bolj oranžnih odtenkov, podnevi pa je normalne barve. Sprva je to sicer moteče, ampak vam zagotavljam, da se tega hitro privadite - poskusite vsaj en teden. Če ne drugo, vas bodo zvečer manj pekle oči.
No, to je blo nekaj o melatoninu, še enkrat pa priporočam, da si izmeriš vitamin D in holesterol in druge hormone in morebiti pogledaš po družinskem deblu še za kake druge bolezni (depresija je namreč lahko simptom drugih bolezni), od alergij do bolezni metabolizma (npr. če je motena presnova nekaterih vitaminov, ali npr. diabetes lahko povzroča depresijo).
Načeloma sicer priporočam zdravljenje psihe in ne telesa (torej v prvi vrsti psihoterapija, potem življenjski slog in nazadnje zdravila), ampak glede na to, da si omenila veliko pogostost depresije v družinskem deblu, se mi na prvo oko zdi, da ni nekih resnih psihičnih vzrokov za to stanje. To pa ne pomeni, da ti psihološke intervence ne morejo pomagati - psihoterapija ti lahko pomaga pri spoprijemanju s stresom, meditacija je prav tako zelo učinkovita ne glede na vzrok težav.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov