Sezonska depresija?

[g.AI.a]

Sem že v svojem prvem sporočilu poudarila, da je bilo v MOJEM primeru vse skupaj bolj zanič. Vrjamem, da obstajajo tudi vredu psihiatri, jaz pa sem s to mojo psihiatrinjo imela zelo slabo izkušnjo.

Ne, s tem ko sem se odjavila od kontrol nisem dosegla zdravja, vendar meni čisto nič ne koristi, da tam sedim tistih 2o minut in mi psihiatrinja govori nekaj kar sploh nima nobene veze z mojim problemom. Res ne vem zakaj bi za nekaj takega porabljala čas. Konec koncev je že ona sama rekla, da ni prepričana, če se sploh splača, da mi dodeli nov termin, v primeru, da ne pridem h njim na plačniško psihoterapijo. S tako psihiatrinjo jaz res nimam nič za početi.

[*Abby**]

Itak, s tem se strinjam. Zaradi česa si pa hodila k psihiatru? Od tega je odvisno, če rabiš zdravilo ali ne, vsekakor pa je najbrž pametno - če nisi problema seveda že rešila drugače - da se vseeno odločiš za novo napotnico in greš do psihologa, namesto do psihiatra - vzel si bo čas, hodila boš lahko 1x tedensko, problem je samo v tem, da boš morala verjetno počakat tiste 3 mesece, kolikor je čakalne dobe.

[g.AI.a]

H psihiatru sem hodila zaradi anksioznosti. Drugače se bom pa v primeru, da v naslednjih dveh tednih ne bo bolje, udeležila zastonj skupinske psihoterapije. Sedaj bom pa probala to sama premagati, s tem, da se takim situacijam, ki mi vzbujajo anksioznost izpostavljam in da jo tam tudi premagam. Glede na to kakšno je bilo moje stanje par mesecev nazaj lahko rečem, da sem že zelo veliko napredovala.

[*Abby**]

Ah ja ... tu se najdem pa tudi jaz. V anksioznosti namreč. Na srečo ni šlo nikoli tako daleč, da bi se izogibala kakšnim situacijam, da ne bi zmogla normalno funkcionirat ipd., ampak vem, kako se občutijo panični napadi in tesnoba.

Jaz sem največ naredila s tem, da sem brala o tem, kako te stvari potekajo in se potem v nekih situacijah prisilila, da sem ostala tam in paniko premagala. Pa dihalne vaje so delovale ...

Itak se mi zdi, da so razne psihične motnje in bolezni dandanes zelo razširjene. Od depresije, OKM, raznih fobij, paničnih napadov ipd. Opažam, da ima večina mladih deklet, ki jih poznam v nekem obdobju tovrstne težave in večinoma gre za to, da vse ugotavljajo/ugotavljamo, da je to povezano s čem, kar smo prinesle iz družine (z normami in pričakovanji očetov npr.) ali pa s splošno slabo samopodobo.

Po mojem se da na tem veliko naredit, če si se pripravljen soočit sam s seboj. Vsekakor tudi tebi, g.AI.a želim, da se bi čimprej počutila čim bolje.

[TajaTanita]

Mene pa samo zanima a je tukaj katera specializirana za katero izmed omenjenih področij, ali podajate te nasvete kar tako, ker ste si malo bolj prebrale na internetu in menite, da sedaj pa znate sestaviti klinično sliko (konkretno) te punce?


Jaz še kot študentka psihologije ne bi upala dajati tako prepričanih nasvetov glede AD, ker s tem operirajo samo psihiatri - če je sploh potrebno! Ne se prenagliti, ker lahko rabi samo dober pogovor, lahko je to samo nekaj mesecev in se bo že izvlekla iz tega dna. Mislim, da kar ona rabi, je uresničitev poklicne poti - študijske smeri, ki jo zares zanima, tukaj pa je vse odvisno od nje IN staršev, da stopijo skupaj in se morda skupinsko udeležijo terapije.

Ona je sicer spraševala tiste, ki imajo konkretne izkušnje s katerim od omenjenih strokovnjakov in ne vaše mnenje o tem, AD idr. stvareh, ki je (od vas) ne zanimajo, predvidevam.

Estela, zelo pohvaljena sta dr. Miloš Židanik in dr. Maja Bundalo Bočič - oba v Mb. Zanju vem zato, ker sem pred leti iskala s prijateljico ustrezno pomoč zanjo in je hodila najprej k njemu, nato pa k njej v UKC (hotela je dati dva različna skozi, da dobi še drugo mnenje).

Pa ena je omenjala zdravniško potrdilo o psihičnem stanju - cene se razlikujejo od zdravnika do zdravnika. Nekateri imajo ceno 25eur, drugi več (50eur kot je omenila verjetno za svojega takratnega psihiatra).

Estela (in Lorelai oz. če se kdo sooča s podobnimi notranjimi problemi): malo poglej tukaj, preveri cene, vključi se na kakšen forum, kjer ljudje debatirajo o zdravnikih ipd.
http://www.psihoterapevtski-center.si/?site=narocanje-cenik

Upam, da ti uspe najti ustrezno rešitev.

[*Abby**]

^^ Jaz pišem predvsem iz izkušnje - živela sem najprej z depresivnim očetom, nato pa z depresivnim fantom. Očetova klinična slika je bila zelo resna in razvoj bolezni spremljam zdaj že pet let. Pri fantu sem bila jaz tista, ki je mu je poiskala pomoč ter bila ob njem praktično 24ur na dan. Hkrati sem opravila več psiholoških predmetov na FF in tudi sama nekaj časa hodila na pogovore k psihoterapevtki, predvsem zato, ker je bila izkušnja očetove bolezni zame izjemno naporna.

Si drznem trdit, da vem, kako je videti depresija in da sem si pridobila - srečna jaz - precej praktičnega, pa tudi teoretičnega znanja o tem.

[*Abby**]

2x

[maniac]

Jaz še kot študentka psihologije ne bi upala dajati tako prepričanih nasvetov glede AD, ker s tem operirajo samo psihiatri - če je sploh potrebno!

drugega ne bom komentirala, ker mi gre na jetra tvoj pokroviteljski odnos, ampak tole preprosto ni res. antidepresive ti lahko predpiše tudi osebni zdravnik, v skrajnih primerih pa to počnejo celo klinični psihologi!

sicer se pa strinjam z abby.

[g.AI.a]

Ah ja ... tu se najdem pa tudi jaz. V anksioznosti namreč. Na srečo ni šlo nikoli tako daleč, da bi se izogibala kakšnim situacijam, da ne bi zmogla normalno funkcionirat ipd., ampak vem, kako se občutijo panični napadi in tesnoba.

Jaz sem največ naredila s tem, da sem brala o tem, kako te stvari potekajo in se potem v nekih situacijah prisilila, da sem ostala tam in paniko premagala. Pa dihalne vaje so delovale ...

Itak se mi zdi, da so razne psihične motnje in bolezni dandanes zelo razširjene. Od depresije, OKM, raznih fobij, paničnih napadov ipd. Opažam, da ima večina mladih deklet, ki jih poznam v nekem obdobju tovrstne težave in večinoma gre za to, da vse ugotavljajo/ugotavljamo, da je to povezano s čem, kar smo prinesle iz družine (z normami in pričakovanji očetov npr.) ali pa s splošno slabo samopodobo.

Po mojem se da na tem veliko naredit, če si se pripravljen soočit sam s seboj. Vsekakor tudi tebi, g.AI.a želim, da se bi čimprej počutila čim bolje.

No, pri meni je bilo kar hudo. 2 meseca nisem niti iz hiše morala normalno, brez, da bi ves čas mislila, da bom omedlela itd. No ampak sedaj mi to ne dela več takih problemov - hvala bogu. Tudi sama sem si ogromno o tem prebrala, kar zelo pripomore h temu, da celotno stvar bolje razumeš. In ja, vse kar je vbistvu treba naredit, je to, da pač ostaneš tam kjer si, ko te zagrabi panika in, da se takih situacij ne izogibaš, saj v tem primeru strah še bolj zraste.

Sem pa tudi sama opazila, da nas ni malo takih, ki imamo probleme s takšnimi motnjami.

Drugače pa hvala, probavam čimbolj delati na tem, da bo anksioznost popolnoma izginila.

[TajaTanita]

Jaz še kot študentka psihologije ne bi upala dajati tako prepričanih nasvetov glede AD, ker s tem operirajo samo psihiatri - če je sploh potrebno!

drugega ne bom komentirala, ker mi gre na jetra tvoj pokroviteljski odnos, ampak tole preprosto ni res. antidepresive ti lahko predpiše tudi osebni zdravnik, v skrajnih primerih pa to počnejo celo klinični psihologi!

Nisem govorila konkretno kdo vse lahko predpisuje AD (če te je zmotilo, da sem navedla samo psihiatra); kar sem hotela povedati je to, da to lahko počne samo zdravnik, ne pa nek laik, ki je morda res nekaj prebral o tem, a ne more podati prave klinične slike!
Če imaš bližnje izkušnje preko sorodnika ali partnerja, še ne pomeni, da lahko oceniš duševno stanje nekoga, ki je napisal dva posta v tej temi. Ona je primer zase in ni nujno tako globoko kot se njej zdi da je (ali vam).

O pokroviteljskem odnosu pa sploh ne bom kaj dosti komentirala. Mimogrede, edina sem ji navedla dva dobra psihiatra-psihoterapevta (seveda je izbira njena, naj še sama malo pobrska po internetu), kar je bilo njeno glavno vprašanje, tako da ne vem od kje si ti privlekla pokroviteljski odnos.

Meni se zdi prej, da lahko govorimo o poznavalskem odnosu nekaterih, ki še niti sami nimajo izkušenj s tem, pa že postavljajo AD kot nujo v njenem primeru. Le čevlje sodi naj kopitar.

[Lorelei.]

No, sama imam namen iti ravno k dr. Židaniku, kolikor sem do zdaj našla informacij na netu,ga v primerjavi z drugimi še kar hvalijo. Bom videla, kako bo, drugi teden grem v akcijo, ker trenutno nisem v Mb.

Hvala vam punce za informacije

[*Abby**]

No, pri meni je bilo kar hudo. 2 meseca nisem niti iz hiše morala normalno, brez, da bi ves čas mislila, da bom omedlela itd. No ampak sedaj mi to ne dela več takih problemov - hvala bogu. Tudi sama sem si ogromno o tem prebrala, kar zelo pripomore h temu, da celotno stvar bolje razumeš. In ja, vse kar je vbistvu treba naredit, je to, da pač ostaneš tam kjer si, ko te zagrabi panika in, da se takih situacij ne izogibaš, saj v tem primeru strah še bolj zraste.

Sem pa tudi sama opazila, da nas ni malo takih, ki imamo probleme s takšnimi motnjami.

Drugače pa hvala, probavam čimbolj delati na tem, da bo anksioznost popolnoma izginila.

Pomaga tudi, če poskušaš najti vzrok, zakaj se ti to dogaja. Recimo, da si pod velikim stresom, da se počutiš utesnjeno v kakšnem aspektu življenja, da nisi prepričana vase itd. Poskušaj si mogoče pisat asociacije, ki ti padejo na pamet, ko pomisliš na panični napad.

TanjaTanita: Tudi meni se zdiš izjemno naduta in to, da napišeš dva psihoterapevta - tudi drugi bi jih gotovo, če bi poznali kakšnega v njenem koncu Slovenije - prav nič ne spremeni tega vtisa. Ki ga, mimogrede, daješ tudi v drugih temah.

[Tamala_mrha]

No ja, o nadutosti na tvojem mestu ne bi ravno razpredala, ker se tebe še zdaj spomnim iz ene teme (mislim da o študiju bibliotekarstva), kjer si zmetala v koš vse tamkajšnje študente in jih označila kot nesposobne - nekaj v tem smislu. Tako da ne vem, zakaj te v tej in drugih temah tako zelo moti TajaTanita, ki se meni osebno zdi fajn pridobitev tega foruma.

No, ampak tukaj itak hitro izpadeš pokroviteljski - kakor hitro svetuješ in podaš nekaj informacij, ker si nekateri vsak stavek razlagate po svoje.

Jp, I had to, ker ne maram napadanja brez potrebe, sploh pa novih članov, samo zato, ker se ne strinjate v čem.

In tudi jaz se strinjam s tem, da najprej gre na pogovor in da skozi nekaj seans, pa bo videla ali bo kaj napredka. Dejstvo pa je, da ti strokovnjak samo pomaga sestaviti sliko o tebi, ti da neke smernice in ti svetuje kako se znajti v življenju - ti pa si tisti, ki se moraš postaviti na noge in spremeniti način razmišljanja ter delovanja.

[dot]

Meni se tudi zdi dober in razumen nasvet, da se ne prenaglit z antidepresivi, ne vem, zakaj bi bilo to slabo Če se le da, se je bolje najprej usmerit v druge možnosti, sploh ob raznih možnih stranskih učinkih AD... no, če je res klinično potrebno (porušena hormonska slika), so pa AD seveda nujni in predpogoj za uspešno odpravo težav

[CaliLove*]

Depresija je bolezen, ki jo povzrocijo biokemicne spremembe v mozganih, torej se jo zdravi tako kot vecino bolezni - z zdravili. Ce gre res za depresijo in ne samo trenutno zalost, samo pogovori ne bodo pomagali; vecini depresivnih ljudi pomaga ustrezna kombinacija zdravil in terapije.

To, da je Abby predlagala AD, se meni ne zdi nic sporno. Itak ne mores it v lekarno in jih kar kupit, ampak ti jih mora predpisat zdravnik. Tako da ni popolnoma nobene skode, ce nekdo na forumu drugemu uporabniku napise, da misli, da potrebuje AD, ker konec koncev bo o tem presodil in recept napisal le in izkljucno zdravnik, ce bo on mislil, da so potrebni.