Sem zahtevala preveč?

[ReadyToRise]

Pozdravljene/i!
V upanju, da bo moja bolečina vsaj malo manjša, se obračam na vse vas..in vas prosim za mnenje...
Situacija je sledeča - stara sem 24 let, absolventka. Po dveh najstniških (a kljub temu relativno dolgih zvezah) sem se pred dvema letoma zaljubila v fanta, za katerega sem mislila, da je TISTI! Zveza je z občasnimi vzponi in padci lepo laufala leto in pol, pol leta nazaj so se pa začele težave. Moj fant (oziroma zdaj že 2 dni bivši fant) je pred leti redno kadil travo. Kasneje, ko se je zaposlil v javni upravi, je s tem popolnoma prenehal (torej že pred tem, kot sva se spoznala). Sama sem sicer težki nasprotnik vseh drog (in da, po mojem tudi trava spada med droge - včasih me kdo zaradi tega razmišljanja gleda čudno). Ko sem torej pol leta nazaj izvedela, da se je vrnil na stara pota, sem pač upala, da je to bilo enkrat, dvakrat, in da je s tem konec... Zadeva se je pa kar ponavljala... Izgubljala sem živce, jokala, prosila, ponujala pomoč in podporo, pa nikoli ni bilo boljše. Dejstvo je, da sem v njegovem življenju edini človek, na katerega se je vedno lahko zanesel in ki ga je vedno bil pripravljen poslušat in mu pomagat (to mi je povedal sam - ne gre za to, da bi se "hvalila") in da ga nikoli nihče ni tako ljubil. Kljub vsemu se je na tedenskem redu zadeval še naprej...temu so sledili dnevi, ko ni hotel poklicat, ker je vedel kako bom odreagirala, nato je sledila točka, ko je za sveto obljubil, da ne bo nikoli več...a zgodba se je ponavljala. Sledil je moj ultimat - trava ali jaz....in vedno je (valda) izbral mene...trdil, da me ljubi najbolj na svetu...da sem jaz vedno na prvem mestu....ampak vedno je temu (valda) sledil novi zmotek....in ta situacija se je ponavljala iz tedna v teden. Tako sem jezna, ker sem od sebe pričakovala, da mu bom jaz pomagala....tudi njegova familija je to "malenkost" preložila na mene, ker se jim s tem ne da ukvarjati. In vse je obviselo na meni - v smislu "ti mu pomagaj, če mu ne boš mogla, pa ne vem kaj je za narediti". V nedeljo se je zgodba ponovila...v torek sem ga poklicala...seveda je spet bil zadet...peljala sem se do njega in mu povedaa, da je tokrat nepreklicno konec, da tega več ne morem preživljati (shujšala sem slabih 10 kg, si pridelala slabe živce in se spremenila v zagrenjeno bitje). Ko mi je navrgel, da on že bo nehal, ko se bo tak odločil zaradi sebe, ne zaradi mene, sem mu obrnila hrbet in odšla...Trikrat je klical še isti večer, nikoli nisem dvignila........
Tako nepopisno me boli, da je človek, ki ga ljubim z vsem kar imam in človek, kateremu sem bila pripravljena dati vse, med menoj in gramom trave izbral slednje... In boli me, da ne vidi, da ga je to slednje iz pozitivnega fanta, ki bi moral razmišlati o resnih stvareh (star je 29 let), spremenilo v depresivneža, na katerega se ne moreš zanesti in ki ne najde svojega smisla in prostora v svetu. In boli me, da ga ni tu, da bi me objel in mi povedal, da bo vse dobro....in neznansko me je strah, da bo spet prišel, mi obljubil, da bo vse okey...in da bom naivna kot sem bila do sedaj in mu bom verjela.....preprosto zato, ker mu hočem verjeti, ker ga ljubim in ker...ne vem kako brez njega........
Trenutno ne vem niti kakšen je bil namen tega zapisa....ampak vseeno...prosim vas za vaša mnenja, mišljenje......in najverjetneje tudi za malo podpore...
Hvala vam že vnaprej!

[emanuela]

Ne ti ne familija ga ne bosta prepričali naj neha.To je njegova odločitev in očitno mu je učinek trave, torej zadetost bolj pomembna od odraslega življenja.Pri 29-tih bi ga moral furati že kar nekaj let.
Svetujem ti, da ga pustiš pri miru.Zaposli se, uči se, pojdi ven, karkoli, da ne misliš na to.
Mogoče! mu bo tvoja odsotnost dala vedeti, da je delal narobe in bo dejansko prenehal.Če pa bo še huj oz bo s tem nadaljeval, boš pa vsaj prepričana, da nisi zastonj odšla.
Kljub vsemu ti želim veliko sreče....in ne pusti se kar tako, drugače bo delal s tabo kakor hoče, ker bo vedel da lahko.

[..Evelyn..]

Nisi zahtevala preveč. Drži se svojih načel!

[Shimmie_]

Tud jst mam fanta, ki kadi travo, jaz pa temu močno nasprotujem. Sva imela veliko pogovorov glede tega in ne pomaga, če mu težim in prosim naj neha. Po vsem tem času sem jaz spoznala, da je pač brezveze da mu težim, ker mi je jasno povedal, da s tem ne bo nehal. PA tud men se ne da skoz težit in se prepirat zaradi tega.Sicer kadi nekje 1-2x tedensko, pa še to s kolegi. In kot je že napisala emanuela, ga nihče ne bo odvrnil o tega. Sam se bo mogel odločt. Men moj vedno potem teži, da trava niti ni tok nevarna, ima 1000 in en pozitiven učinek.. bla bla bla..

[ReadyToRise]

Emanuela, točno to - beži od odgovornosti in problemov in se umika v svoj "varni mehurček"...ki pa kmalu poči...in takrat ugotovi, da so problemi še vedno tukaj...s tem, da je nastal še dodaten - jaz in moje mnenje...in temu pol sledi kvazi slaba vest in dobri nameni...ki pa se žal ne realizirajo... Saj zato me pa to najbolj boli - če bi stvar bila vsaj malo koristna, bi mogoče lahko razmišljala drugače...sedaj pa imam pred očmi samo to, da ve kako me to moti in da je to edina "velika" stvar za katero sem ga kdaj prosila, pa se je kljub temu odločil tako kot se je... Očitno potem "ljubim te bolj kot vse na svetu" ne more zdržat... Želim si, da bi lahko prebral to kar si napisala...hvala ti.

Evelyn...HVALA!

Shimmie...vem, da ne pomaga, če težim ali prosim...ampak vseskozi imam občutek, da bi morala narediti več...čeprav vem, da sem naredila vse, kar sem lahko. Dejstvo pa je, da se jaz s fantom, ki kadi travo ne bom sprijaznila...za nič na svetu. jaz hočem biti na svojega fanta ponosna ob vsakem trenutku, in hočem vedet, da mu pomenim vse na svetu. In če sem se jaz pripravljena nečemu odpovedat zanj, ker ga pač neka stvar moti in mu ni všeč (pa če je še tako banalna), pričakujem, da se bo tudi on odpovedal nečemu, kar nima NOBENEGA pozitivnega učinka in JE nevarno (poleg fizičnega zdravja tudi za psiho)...posebej če mu dam vedeti, da bo v primeru, če se temu ne odpove, ostal brez mene. Niti slučajno se nimam za svetnico in vedno sem bila absolutno proti ultimatom v zvezi...ampak tokrat ni šlo za moje dobro, ampak za pretežno njegovo..in seveda posledično tudi za moje. Preprosto mi ni všeč, da izkorišča dejstvo, da ga imam tako zelo rada...in ve, da bo vedno lahko prišel nazaj, mi obljubil nebesa in bom na vse pozabila... Enostavno ne morem tako naprej...očitno nisem vredna dovolj....tebi pa želim, da tvoj fant ne bi bil tako slep, kot je bil moj...in da bo rešil zadeve, preden bo prepozno...

[Roberta R.]

Tud jst mam fanta, ki kadi travo, jaz pa temu močno nasprotujem. Sva imela veliko pogovorov glede tega in ne pomaga, če mu težim in prosim naj neha. Po vsem tem času sem jaz spoznala, da je pač brezveze da mu težim, ker mi je jasno povedal, da s tem ne bo nehal. PA tud men se ne da skoz težit in se prepirat zaradi tega.Sicer kadi nekje 1-2x tedensko, pa še to s kolegi. In kot je že napisala emanuela, ga nihče ne bo odvrnil o tega. Sam se bo mogel odločt. Men moj vedno potem teži, da trava niti ni tok nevarna, ima 1000 in en pozitiven učinek.. bla bla bla..

Da ti dam malo upanja.. tut moj fant je kadil travo.. sama sicer nism nasprotnica (niti uporabnica), in mu nisem nikol rekla, da bi moral nehat (ker je bil dokaj zmerni uporabnik - za moje standarde) in glej ga zlomka.. približno osem mesecev nazaj, se je odloču, da neha kadit travo.. vsaj redno.. prižge mogoče še enega na vsake 2 meseca..
načeloma, človeku se ne da dopovedat, da če je nekaj "slabo" zanj.. naj s tem preneha.. to se mora vsak posameznik odločit zase.. to da je nekaj slabo za nekoga.. samo po sebi ni zadosten razlog.. miljon stvari danes (maščobe, meso pitano z hormoni za rast, trava, alkohol, kava, cigareti, sol itd.) je v prekomernih količinah slabo za nas.. pa to le redko ustavi uporabnika, vsaj dokler tega ne spozna sam..

Za avtorico teme, men sicer res ni problem, tut če moj fant kadi travo, če tebi je, in se s takim človekom ne vidiš v prihodnosti.. si naredila pravi korak. Na svetu je dovolj krasnih fantov, ki ne kadijo trave

[sirova štručka]

...

[punkie_]

in da, po mojem tudi trava spada med droge

to ni samo po tvojem, ampak je dejstvo.

vsem ki imate kakšne fante, svojce, prijatelje odvisnike, pa polagam na srce, da jim ne bodite samo še ena oseba več v življenju, ki jim teži in jim postavlja ultimate. to ni način, ki bi uspešno rešil tako resne in globoke probleme! s tem boste samo dosegli, da se bo človek začel skrivati in vam lagati, kar bo povečalo njegov občutek sramu in ujel se bo v začaran krog. bodite raje nekdo, ki ga v prvi vrsti razume. bodite na voljo za pogovor. sprašujte, iščite vzroke, skupaj z odvisnim počasi odkrivajte stvari in iščite poti iz te ujetosti - a uspešni boste le, če bo odziv in interes z odvisnikove strani. v kolikor ga ni, je morda res najbolje odkorakati proč, s tem boste dali vedeti, da tega ne odobravate. vseeno pa dajte taki osebi vedet, da ste na voljo, če vas potrebuje in si odloči prenehat. v takem obdobju bo potrebovala nekoga, ki mu bo blizu.

[ReadyToRise]

Roberta...saj sem tudi jaz čakala in upala, da bo nehal...ampak ne morem več samo upati. Vsakič se počutim manj vredno, kar pa ni ravno najbolj ugodno za lastno samopodobo..
Upam, da najdem kdaj kakšnega izmed krasnih, ki jih omenjaš...

Sirova štručka - otrok še na srečo ni...sem pa pred kratkim dobila servirano, da če bi bili, on pač več ne bi kadil trave (jaz še se zaenkrat ne vidim v vlogi mame - pred mano je še diploma in še kar nekaj stvari, ki jih želim opraviti prej...). Sem pa se prvič v teh dneh od srca nasmejala tvojemu intermezzu o limonadah.. Pa ne gledam jih, ampak skušaj razumet kak se počuti punca, ki je frišno samska...(saj priznam, dejansko je rahlo bedno ) Imaš pa prav..ljubim ga, kakršen je bil...nekoč...

Punkie, pri nama je bilo tako, da je on vedel kako jaz gledam na droge že od samega začetka...in ko mi je povedal za svojo preteklost sem bila kar šokirana amapk nisem na to polagala neke pozornosti, ker je pač bilo mimo...Je pa vedel, da sem absolutno proti in vedel je tudi zakaj sem proti...zato je takrat, ko je začel, to skrival in mi lagal. Ko sem izvedla sem seveda ponorela, jokala, prosila...in ko je videl reakcijo, je pač še naprej skrival...ampak vedno neuspešno. Ampak kasneje sem skušala ubrati drugačen pristop, sem mu povedla, da sem ga pripravljena poslušat kot vedno, da ga bom skušala razumet, da sem vedno tukaj in da lahko vse deli z mano. In sma se pogovarjala...in pogovarjala...in pogovarjala....čez 3 dni pa se je šel zadet. On dobro ve, da se lahko vedno obrne name...ampak tega noče...enako kot noče nehat. Sam mi je povedal, da ga pri tem najbolj privlači ritual in da je to prepovedano (?!whatever) in da jaz pač tega ne razumem...in da bi rad, da drugače gledam na to (se zadevam z njim, I guess)...da lahko neha kadarkoli hoče... Ampak interesa ni...in povedala sem mu, da me bo tako dolgo odrival, da me bo dokončno odrinil...in da me takrat, ko se bom obrnila in odšla vstran, več ne bo nazaj.... Očitno je to želel....čeprav pravi, da tega ni hotel in da nikoli ni hotel biti brez mene... Človek pač ne more imeti vsega....

[Roberta R.]

Ful mi je čudno, da je spet začel, kljub temu da je poznal tvoje stališče..
mene je prvo moj vprašal, če me moti, da kadi.. tisto da lahko neha, če želim, sem kar preslišala.. ker mi je bolj ali ne znano kako gre s takimi stvarmi.. človek se mora zase odločit, potem pa lahko neha..

smešno pa je, kako vsi travarčki pogumno v en glas trdijo, da lahko prenehajo kadarkoli.. ampak je to daleč od resnice.. trava (seveda v prekomernih količinah) te zasvoji.. psihično.. ko pa en dan ne najdejo za kadit, so pa vsi živčni.. ker brez trave se pa ja ne moreš imet dobro.. prevečkrat sem že vidla kakšne krizerje, ki so bli pripravljeni peljat z gorenjske tut v Maribor po desetko (če je bla na našem področju kakšna kriza med dilerji)..

[ReadyToRise]

Roberta...tudi meni ni jasno zakaj je sploh začel spet. Res je, imel je nekaj problemčkov (ima službo, ki ni ravno nekaj psihološko najbolj enostavnega pod soncem - a ima jo tudi marsikdo drug, imel je finančne težave - hej, a jih nimamo vsi), ampak očitno je mislil, da jim bo ubežal. Pa se je zmotil...in bojim se, da bo slej ko prej izgubil vse (čez 10 dni ima v službi zdravniškega, pa veselo naprej svaljka). Nekaj v tej pizdariji mu daje občutek, da je jaki frajer in da je nedotakljiv. On pač hoče vse..in misli, da lahko ima vse. Še v torek mi je rekel, da ve, da je on problem, da nisem jaz nič kriva in da je res boljše, da greva narazen....temu je sledila mula....ki ji je sledila jeza...ki ji je sledil trenutek objemanja, ki pa ga je hitro zamenjala brezobzirnost (z izgovorom, da se pa on zadet res ne more pogovarjat...zakaj se ne bi raje jutri). Nato je prišlo do "nikol nisem hotel biti brez tebe in vem kako mi bo hudo in kak te bom pogrešal in vem, da sem sam kriv"....in pol veliki finale..."jaz bom nehal, ko bom hotel". In moja replika "hotel si nehat že neštetokrat pa nikoli nisi". In njegov "ker nisem hotel zaradi sebe ampak zaradi tebe". Sedaj zaradi mene več ne rabi....

[Shimmie_]

Roberta, hvala za tolažbo
Jaz se tolažim tudi s tem, da ko sva midva začela je bilo stanje mnogo hujše. Ampak sem popizdila in se je potem stanje umirilo. Zadnje čase pa opažam, da spet kar precej hodi kadit s kolegi. Sam jaz mislem, da so pri mojem največji problem njegovi prijatelji - namreč skoraj vsi kadijo in valda jim je pol dbest, da se dobijo itd. Vedno ga kličejo, če pride kaj naokoli pa enga skadijo. Na začetku, ko sva začela, je vedno hotu, da grem jaz z njim do teh kolegov, ampak zdaj pa ne hodim več, ker mi rata kr slab od te trave. Da mi laže o tem je pa že sam dojev, da mi ne more. Ker ga poznam dovolj dobro, da takoj ugotovim. U glavnem, slepa ulica
Sicer pa ReadyToRise, upam, da bo tvojega dečka srečala pamet Če pa ne, pa vrjamem, da je nekje en fant, ki bo marsikaj več pripravljen naredit zate, da te obdrži.

[puma]

po opisu sodeč, tvoj tip skadi kilo trave na dan

[tmis_]

Zdi se mi totalno nesmiselno bit v zvezi z nekom, ki počne nekaj/ima neko lastnost, ki je ne moreš tolerirat do te mere, da vama gladko laufa.S tvojega vidika je narobe, da kadiš travo. Z njegovega ni oz. dobre lastnosti kajenja mu pomenijo več kot negativne. Kdo ima zdej prav?
Js bi se čez čas v taki zvezi začela spraševat, zakaj bi on sploh mogu nehat kadit, če pa očitno mu to pomeni veliko in zakaj bi ga morala stalno v to silit, ko pa je enostavnejše, če greva narazen, pa bo vsak lahko počel kar bo hotu.
Kakorkoli, naredila si prav. Pa ne vračaj se nazaj.

[purple_rain]

po opisu sodeč, tvoj tip skadi kilo trave na dan

Heh, ampak res.

Podobno sem hotela vprašat..kako sicer tip deluje v vsakdanjem življenju, pa je že podanih mal odgovorov - da ima službo, torej je približno situiran, nekih večjih oslarij ne dela, tako da mislim, da to njegovo pohcanje niti ni tolk problematično (pa ne mislim zdej zakonskih ureditev in njegovo škodovanje lastnemu zdravju), sploh če res ni tako zelo pogosto (ajde, recimo samo ob vikendih) in če se zaveda kako potem funkcionira (oz. ne). "Škoduje" kvečjem tko, da zarad tega žal ni bil sposoben obdržat tega razmerja..mogoče niti ni tako zelo želel? Mogoče si pač želi neko osebo, ki bolj razume to njegovo početje in, erm, malo manj teži o tem..

Ne vem, samo na glas razmišljam.

Npr., mela sem tipa, s katerim sva skupej se veselo zadevala, potem je pa mene praktično čez noč vse minilo in .. me je minilo tud ostat z njim, ker mi ni bil všeč, ko je bil v takem stanju - tega pa prej valda nisem vidla, ko sem bla tud sama vsa zadeta.