Se preseliti k njemu?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- Rhea
- Komunikatorka
- Prispevkov: 196
- Na forumu od: 2. 10. 2004
- Kraj: Frigate Bay
positive vibration napisal/-a:3. V prisotnosti svojih družinskih članov se njegovo vedenje spremeni - na nivo 8 let starega otroka. Najboj je zanimivo, da lahko jezi sestro
Ze samo tak citat bi bil dovolj velik razlog, da se jaz niti mrtva ne bi preselila k temu decku. Zakaj? Iz osebnih izkusenj ti povem, da bo s takim tempom cez 20 let bil na ravni 14 letnega otroka.
Samo v razmislek:
- se prepirata, njegovi starsi vse to slisijo: prej ali slej se bodo zaceli umesavat v vajino razmerje
- je uzaljen, se gre tolazit h mamici
- je lacen, gre v mamin hladilnik pogledat kaj je tam zanimivega
Vprasaj se, kaj bos v tistem stanovanju ti - del para, ki samostojno zivi ali dodaten otrok pri hisi?
-
*lilica* - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1046
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Rhea napisal/-a:Ze samo tak citat bi bil dovolj velik razlog, da se jaz niti mrtva ne bi preselila k temu decku.


Tole me je pa res v smeh spravl..niti mrtva

Čeprou ti verjamem in vem kaj si hola povedat.
Mogoče se bo pa začel obnašat kaj bolj odraslo, če želi, da s epunca preseli k njemu.
- Alwaleed
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1075
- Na forumu od: 6. 1. 2005
- Kraj: Teksas, ZDA
*lilica* napisal/-a:Mogoče se bo pa začel obnašat kaj bolj odraslo, če želi, da s epunca preseli k njemu.
Brez skrbi, da bo ta odraslost trajala samo tako dolgo, dokler ne bo punca priseljena - in po možnosti potem še nanj priklenjena s kakšnim otrokom.
Ni je boljše potuhe in boljšega razloga, da ne odrasteš, kot neprestana prisotnost in podpora ljudi, ki so te naredili točno tako (ne)odraslega, kot si.
Če punci v tisti družbi ne ugaja zdaj, ji tudi ne bo ugajalo v prihodnosti. Fant se bo pa kakršnihkoli dogovorov glede ločevanja ene in druge družine držal samo toliko časa, dokler mu bo dekle še lahko ušlo. Potem pa, saj veš: "Pa ne morem jih držati tako na distanci, saj to je vendarle moja družina..."
-
*zeljka* - Kofetarica
- Prispevkov: 814
- Na forumu od: 14. 8. 2005
- Kraj: Ljubljana
jz na tvojem mestu definitivno nebi tega nardila.
res je k si ti pod tujo streho se morš prilagajat, ne smeš postavljat pogojev (edin če sta res supr dupr tašča in tast), nimaš svojga miru, ne morš se kregat na vs glas, vedno bojo vedl kje si kdaj pridš dam kdaj greš itd.
jz bi na tvojem mestu raj šla privat, sploh če je možnost za to, pol pa počasi si kej skupi začneta rihtat.
če ma on doma štuk zase to ne pomen, da mora do konc lajfa živet pr starših.
če maš tok pomiselkov to pomen, da nisi pripravljena na to
res je k si ti pod tujo streho se morš prilagajat, ne smeš postavljat pogojev (edin če sta res supr dupr tašča in tast), nimaš svojga miru, ne morš se kregat na vs glas, vedno bojo vedl kje si kdaj pridš dam kdaj greš itd.
jz bi na tvojem mestu raj šla privat, sploh če je možnost za to, pol pa počasi si kej skupi začneta rihtat.
če ma on doma štuk zase to ne pomen, da mora do konc lajfa živet pr starših.
če maš tok pomiselkov to pomen, da nisi pripravljena na to

-
trapa - Kofetarica
- Prispevkov: 973
- Na forumu od: 12. 8. 2005
- Kraj: Koper
positive vibration napisal/-a:1. jaz še s svojimi starši ne zdržim predolgo, kaj šele, da bi z njegovimi. Sicer so kr OK, ampak pač raje ohranjam distanco. Tako pa bi njegovi hodili skozi najino stanovanje na teraso, mama ma pisarno poleg spalnice, sestra čepi na računalniku...
2. Imava kuhinjo, a je zaenkrat ne uporabljava. Če bi se šla te igrice, bi jaz definitivno črtala iz seznama prehranjevanje pri starših. Fora pa je v tem, da ne kuham preveč rada, pa tudi uspeva mi ne dobro, hkrati pa ne vem, kolk bom mela časa za to, ker imam zahteven študij. Fant bo drugo leto absovent in bo gotovo nekje delal, tako da bom jaz vseeno še imela več časa od njega in bo kuhanje na mojih plečih. Je pa zelo razvajen glede hrane, ker njegova mama zelo dobro kuha, vse mora biti zelo okusno.
3. V prisotnosti svojih družinskih članov se njegovo vedenje spremeni - na nivo 8 let starega otroka. Najboj je zanimivo, da lahko jezi sestro![]()
4. To ni hiša, v kateri si želim živet. Vem, da bom nekoč uspešna in si bom lahko privoščila veliko več, a ta trenutek, ko smo vsi brez prebite pare, ne vem, če bi ravno vlagala v to stanovanje, medtem ko je fant pripravljen vložiti velik denar - konec koncev ga razumem, saj je tu odraščal.
5. Iz tega sledi to, kar me najbolj muči: da bi bla JAZ pri NJEM. Vedno je nek občutek podrejenosti, npr. niti vrtnic ne morem it narezat za šopek, ker je foter zaljubljen v tiste vrtnice. Poleg tega imam malo slabo vest, ker so z denarjem bolj na tesnem in se počutim kot parazit. Sicer imava svoj števec za el.+vodo in potem bi te stroške obvezno tudi sama poravnavala, ampak še vseeno ni nevtralen teritorij.
Torej, bi se preselila k njemu, če bi imela zase kuhinjo, svoje stroške bi poravnavala izključno sama in bi omejil svoje stike s starši. In ker sem v njihovi hiši, nimam jaz nobenih pogojev za postavljat. Tu pa se začne začaran krog.
Ali naj mu povem svoja pričakovanja glede tega?
Res ne vem, zakaj mu svojega mnenja ne bi povedala. Konec koncev se skupaj odločata, da bosta zaživela v dvoje, torej se bosta morala že sedaj začet prilagajat in pogovarjat.
Čisto razumno je, da hočeš bit na svojem. In prav je, da mu to poveš. In prav bi bilo, da se tudi on za to zavzame. Če želi biti zares s tabo (in ne želi pač punce in mamice ob sebi hkrati).
A morala boš razčistit nekaj pojmov pri sebi.
To, da ne želiš, da jesta pri tašči in da hkrati zavračaš možnost kuhanja pač ne gre skupaj. Bo šlo pač tako, da boš kuhala ti, včasih on, včasih pa bosta zunaj jedla. Res ne vem, zakaj se enim puncam zdi kuha tako poniževalna, ko pa je v resnici zelo praktičen element pri razveseljevanju moškega.

Že sedaj si večino študijskega časa pri njem, "v podrejenem položaju". Potem pa ne bi bilo veliko drugače, saj bi vseeno hodila za vikende domov.
Podrejena pa tudi boš tolko kolkor se boš pustila. OK, vrtnic si ne boš mogla narezat, a si jih ne bi smela niti na gredici pred blokom kjer bi skupaj najela stanovanje.
Tako kot načeloma niti v bliku ne moreš rjovet zaradi strasti.
Bi bil tudi čas, da se naučiš delati z denarjem. Konec koncev je to prvi in edini pogoj, če želiš biti samostojna.
Starši so ti kupli avto, lepo. Pa ga moraš skozi uporabljat? Sej se lahko voziš po mestu z busom. Zaslužen denar pa na pametnejši način porabiš.
In starši bi ti plačevali stanovanje. Spet, lepo. Pa si res želiš biti takole pod njihovo kontrolo? Pa če priznaš ali ne, te preko denarja prav lepo manipulirajo.
In ja, možnost, da gresta narazen vedno obstaja in vedno bo. Lahko se tudi poročita, zidata hišo, pa ti to ne bo dalo nobene garancije. Bi blo prav, da to poveš tudi svojim staršem.
Res je, si mlada, lahko se opečeš... a kaj ko ti ne bo prav nič pomagalo, če te bojo oni zavijali v vato. Ni rečeno, da je nekaj že v štartu obsojeno na propad samo zato ker si mlad.
Slej kot prej moraš pač skočit v vodo in se naučit plavat.
Sploh pa ne vem zakaj se na tole življenje skupaj gleda tako resno. Čez vikende boš doma, kolegice boš bdržala. Namesto, da boš 3 dni na teden pri njemu, boš 5.
Lih tako boš lahko hodila na žure, plesat s kolegicami, na kave s prijateljicami....
Življenje v dvoje ni noben zapor. Tudi če živita tik ob njegovih starših.
Je pa treba takoj vse razčistit. Povedat kako in kaj. Če ne bo pol kriza, ko bojo leteli očitki, da nisi bla iskrena, da si se pretvarjala.
P.S: verjamem, da ti moj post ne bo ušeč, a pišem iz izkušenj.

Imaš, da me vikaš!
- sarita
- Komunikatorka
- Prispevkov: 112
- Na forumu od: 20. 6. 2007
Še moj odgovor...
Midva sva imela to prednost, da sva najprej kot študenta živela v LJ skupaj, potem sem se pa jst preselila k njemu. Življenje skupaj je super! Kar se pa njegove familije doma tiče... Živim (živiva) dokaj po svoje. Kosilo ponavadi skuha tašča (hvala
), jst kaj pospravim in pomagam. Imava eno sobico in ni nobenih problemov. Moj se je (po moje) naučil bit bolj samostojen in ne več toliko pod vplivom očeta. Že vnaprej ve, da ne bova tam ostala za vedno in si tudi sam želi lastne hiše (vsaj kake 10km proč
). Razumem, kaj te muči - je mene tudi. In si vsekakor želim čim prej na svoje, čeprav ni konkretno tudi zdaj nič narobe. Sem pa v svoji hiši le sama svoj gospodar. Mogoče ti lahko svetujem tako - preseli se k njemu, sprejmi nekatere stvari, ki logično iz selitve sledijo (prilagodi se malo), daj mu pa vedet, da si v prihodnosti (par let) želiš na svoje in da ne bi preveč vlagala v stanovanje. Volk sit in koza cela.
Midva sva imela to prednost, da sva najprej kot študenta živela v LJ skupaj, potem sem se pa jst preselila k njemu. Življenje skupaj je super! Kar se pa njegove familije doma tiče... Živim (živiva) dokaj po svoje. Kosilo ponavadi skuha tašča (hvala


-
*lilica* - Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1046
- Na forumu od: 30. 8. 2007
trapa napisal/-a:Lih tako boš lahko hodila na žure, plesat s kolegicami, na kave s prijateljicami....
Življenje v dvoje ni noben zapor. Tudi če živita tik ob njegovih starših.
Je pa treba takoj vse razčistit. Povedat kako in kaj. Če ne bo pol kriza, ko bojo leteli očitki, da nisi bla iskrena, da si se pretvarjala.
Hja, lahko bo žurala, al pa vsakič ko bo hotela kam it, bodo vedl tud njegovi starši in začel pritiskat nanj, zakaj njegova punca toliko sama hodi okrog.
In ne, ni zapor, ampak zna biti pa neprijetno, če veš, da te nekdo ves čas "nadzira", ve kje si in še ves čas se moraš pazit, da se lepo pogovarjaš, da ne bi koga od staršev užalila, ker bi s tem užalila tudi fanta.
Pa še skoraj nič v bistvu ni res tvoje.
Jest ti še enkrat predlagam, da mu poveš svoje pogoje, potem boš pa vvidela, kako bo odreagiral. Ali bo čisto proti, ali pa se bo mogoče tudi on pripravljen prilagajati.

-
trapa - Kofetarica
- Prispevkov: 973
- Na forumu od: 12. 8. 2005
- Kraj: Koper
*lilica* napisal/-a:trapa napisal/-a:Lih tako boš lahko hodila na žure, plesat s kolegicami, na kave s prijateljicami....
Življenje v dvoje ni noben zapor. Tudi če živita tik ob njegovih starših.
Je pa treba takoj vse razčistit. Povedat kako in kaj. Če ne bo pol kriza, ko bojo leteli očitki, da nisi bla iskrena, da si se pretvarjala.
Hja, lahko bo žurala, al pa vsakič ko bo hotela kam it, bodo vedl tud njegovi starši in začel pritiskat nanj, zakaj njegova punca toliko sama hodi okrog.
In ne, ni zapor, ampak zna biti pa neprijetno, če veš, da te nekdo ves čas "nadzira", ve kje si in še ves čas se moraš pazit, da se lepo pogovarjaš, da ne bi koga od staršev užalila, ker bi s tem užalila tudi fanta.
Pa še skoraj nič v bistvu ni res tvoje.
Jest ti še enkrat predlagam, da mu poveš svoje pogoje, potem boš pa vvidela, kako bo odreagiral. Ali bo čisto proti, ali pa se bo mogoče tudi on pripravljen prilagajati.
Ma v kolikor imata cel štuk zase, sta precej samostojna. OK, ni nič zares njeno. A je vseeno skoraj enako bit podnajemnik.
Če bojo pa starši težili zaradi nje in jih bo on poslušal bo pa vsaj jasno iz kakšnega testa so. Prej ko zveš take zadeve, boljše je.

Imaš, da me vikaš!
-
Pontifex Maximus - Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Kolk si pa nekateri znate lajf zakomplicirat. 

- poloneya
- Sramežljivka
- Prispevkov: 4
- Na forumu od: 16. 3. 2008
positive vibration napisal/-a:2. Imava kuhinjo, a je zaenkrat ne uporabljava. Če bi se šla te igrice, bi jaz definitivno črtala iz seznama prehranjevanje pri starših. Fora pa je v tem, da ne kuham preveč rada, pa tudi uspeva mi ne dobro, hkrati pa ne vem, kolk bom mela časa za to, ker imam zahteven študij.
5. Iz tega sledi to, kar me najbolj muči: da bi bla JAZ pri NJEM. Vedno je nek občutek podrejenosti, npr. niti vrtnic ne morem it narezat za šopek, ker je foter zaljubljen v tiste vrtnice. Poleg tega imam malo slabo vest, ker so z denarjem bolj na tesnem in se počutim kot parazit.
Torej, bi se preselila k njemu, če bi imela zase kuhinjo, svoje stroške bi poravnavala izključno sama in bi omejil svoje stike s starši.
Hmm, pomoje ti samo iščeš ene razloge zakaj vse se ne bi preselila k njemu. Če bi si tega res želela, bi verjetno tudi malo omilila tele svoje zahteve. Ne zastopim, da praviš da kuhinjo sicer imata, pri njegovih starših ne bi rada jedla, sama pa tudi nebi kuhala. Tukej so sama nasprotja. Treba se bo odločit, ker jest je pa tut treba. Kuhanje pa ni nobena umetnost, če pokažeš mal volje. Najlažje je rečt, da ti nekej ne gre in zato odnehaš. Poleg tega pa praviš, da ne boš imela časa za kuhanje, ker imaš zahteven študij...skupno življenje ni samo kuhanje , je tudi pospravljanje, likanje, pranje itd. In tudi za to boš mogla najti čas.
In živcirajo te malenkosti kot so vrtnice...Sej si lahko posadiš svoje pa jih rihtaj pa trgaj po mili volji, pa bo. Pa še tašča bo vesela, da mal vrtnariš

Glede tega pa sledeče :"Torej, bi se preselila k njemu, če bi omejil svoje stike s starši."
To so njegovi starši, ne moreš mu tega naredit, sploh če se z njimi ok razume.
Ne me narobe zastopit, po drugi strani te tudi razumem, da želiš biti samostojna, vendar kot je rekla že trapa, boš morala nekaj stvari razčistit najprej pri sebi, potem pa pri fantu

-
Kasiopeia - Sramežljivka
- Prispevkov: 92
- Na forumu od: 3. 10. 2007
Če imaš kakršnekoli pomisleke pred tem, da bi se preselila k njemu, potem se ne preseli.
Midva sva bila v podobni situaciji; pa sva se vseeno odločila iti na svoje. No, verjetno sva bila finančno malo bolj stabilna (po pisanju sodeč), ampak najemnina je še vedno draga. Jaz si enostavno nisem znala predstavljati življenja pod isto streho s taščo in tastom, pa sta čisto v redu človeka. Rajši sem samostojna, pa čeprav je malo manj udobno.
Če hočeš še malo uživati študentsko življenje, ni s tem prav nič narobe!
Kar se pa tvojih zahtev tiče, se mi pa ne zdijo niti malo pretirane. Če se boš slučajno odločila in se preselila tja, se morate takoj na začetku skupaj s starši pogovorit o pričakovanjih. Meni se zdi osnovno, da je to stanovanje vajino in nihče ne vstopa, brez da bi potrkal. Glede hrane bo pa dragi čisto v redu razumel, da tvoj način kuhe ni isti kot pri mamici in se bo že prilagodil. Moj se je tudi, pa je bil prej tudi ful razvajen. Sicer pa, kadar bo imel čas, lahko še vedno tudi on skuha (vikendi).
No, ampak glede na vse, kar si napisala, ti tudi jaz svetujem, da še malo počakata. Skupna selitev, ki je prehitro izvedena, lahko po nepotrebnem prinese težave...
Good luck
Midva sva bila v podobni situaciji; pa sva se vseeno odločila iti na svoje. No, verjetno sva bila finančno malo bolj stabilna (po pisanju sodeč), ampak najemnina je še vedno draga. Jaz si enostavno nisem znala predstavljati življenja pod isto streho s taščo in tastom, pa sta čisto v redu človeka. Rajši sem samostojna, pa čeprav je malo manj udobno.
Če hočeš še malo uživati študentsko življenje, ni s tem prav nič narobe!
Kar se pa tvojih zahtev tiče, se mi pa ne zdijo niti malo pretirane. Če se boš slučajno odločila in se preselila tja, se morate takoj na začetku skupaj s starši pogovorit o pričakovanjih. Meni se zdi osnovno, da je to stanovanje vajino in nihče ne vstopa, brez da bi potrkal. Glede hrane bo pa dragi čisto v redu razumel, da tvoj način kuhe ni isti kot pri mamici in se bo že prilagodil. Moj se je tudi, pa je bil prej tudi ful razvajen. Sicer pa, kadar bo imel čas, lahko še vedno tudi on skuha (vikendi).
No, ampak glede na vse, kar si napisala, ti tudi jaz svetujem, da še malo počakata. Skupna selitev, ki je prehitro izvedena, lahko po nepotrebnem prinese težave...
Good luck

- Sharona05
- Komunikatorka
- Prispevkov: 157
- Na forumu od: 14. 3. 2008
- Kraj: štajerska
prvo, kaj me je zmotilo, je to, da si rekla, da razmišljaš o najemu stanovanja, hkrati pa praviš, da ni možnosti, da bi imela skupno ?!
drugo kar je, je to, da so tvoji starši precej egoistični. se pravi- ali boš doma in boš imela dnar in podporo ali pa greš k nekomu, ki ga imaš rada in ki ima prostor zate in boš ostala brez vsega?in kaj zdaj, če, že si 4 dni pr njemu, 3 pa doma? mislim, takih starih jaz ne razumem...
tud jaz živim pri mojem tipu, pa smo zlo blizu z mojimi, pa tud če se skregama in bi jaz rada mir, pač grem za nekaj dni domov. pa me zarad tega moji ne bodo postrani gledali. pač rabim nekaj časa za premislek in noben se ne bo v to vmešaval. še manj pa bi bila zadovoljna z nekimi ultimati... halo. sej pa si njihov otrok in vedno boš, ne glede na to, kaj si in kaj delaš.
drugo kar je, je to, da so tvoji starši precej egoistični. se pravi- ali boš doma in boš imela dnar in podporo ali pa greš k nekomu, ki ga imaš rada in ki ima prostor zate in boš ostala brez vsega?in kaj zdaj, če, že si 4 dni pr njemu, 3 pa doma? mislim, takih starih jaz ne razumem...
tud jaz živim pri mojem tipu, pa smo zlo blizu z mojimi, pa tud če se skregama in bi jaz rada mir, pač grem za nekaj dni domov. pa me zarad tega moji ne bodo postrani gledali. pač rabim nekaj časa za premislek in noben se ne bo v to vmešaval. še manj pa bi bila zadovoljna z nekimi ultimati... halo. sej pa si njihov otrok in vedno boš, ne glede na to, kaj si in kaj delaš.
-
_vampirk'ca - Debatorica
- Prispevkov: 322
- Na forumu od: 8. 4. 2008
preveč kruta si...omejene stike z družino?sori ej, če ne maraš stikov z ljudmi k živijo v isti bajti pol ni šans d si tam.ne moreš ker tko ne gre....kuhinja-ja vem d je fino sanjat kako si popolnoma osamosvojen in nisi od nikogar odvisen ampak žal je vedno tko d nazadnje k dva nikakor ne najdeta časa za kuhanje jesta nezdravo hitro hrano potem pa se odločta d bosta eni od tašč dajala mal zravn pa bo kuhala še za njiju.žou tko je ker tempo življenja ne dopušča pet ur kuhanja na dan...sploh pa je kriza če ma rad mamino hrano, vrjem d se z drugo ne bo sprjaznu kr tko.aveš...bit pr njem je pa čiz kul...itk je tam doma kjer mata bliz fax pa to...in pač brezveze nekam drgam hodt.ni to nč tazga d sta prov pr njemu ne pr teb.če so njegovi stari za pol nisi parazit.
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov