Se dela norca??!!
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- levchika
- Sramežljivka
- Prispevkov: 19
- Na forumu od: 24. 6. 2006
Napisal/-a levchika » 10. Sep. 2009 17:06
Draga moja!
En edini in pravi nasvet! Brcni ga v rit nemudoma! Sama sem doživela nekako podoben primer, da je tip imel hčero in takorekoč živel DVA življenja. Z njimi (svojo družino,hčerko in seveda bivšo kao, katero je še porival zram) in seveda z mano! To dolgoročno NE GRE! Verjemi mi!!! Ti od srca svetujem, da si prebereš knjigo "mu pač ni do tebe" (Greg Behrendt+Liz Tuccillo) pa boš vidla, da točn taki so tipi. Vem kaj je to zaljubljenost, veš in ne bo dolgo trajalo ko boš izpolnjevala še samo njegove želje ustvari pa te bo imel na stranskem tiru, češ "ona me bo pa že počakala...." Ko sem prebrala tvojo zgodbo, videla sem napol sebe v njej. Ti ne priporočam, ti naredi kar ti srce narekuje.... Je še veliko moških.... See u!
En edini in pravi nasvet! Brcni ga v rit nemudoma! Sama sem doživela nekako podoben primer, da je tip imel hčero in takorekoč živel DVA življenja. Z njimi (svojo družino,hčerko in seveda bivšo kao, katero je še porival zram) in seveda z mano! To dolgoročno NE GRE! Verjemi mi!!! Ti od srca svetujem, da si prebereš knjigo "mu pač ni do tebe" (Greg Behrendt+Liz Tuccillo) pa boš vidla, da točn taki so tipi. Vem kaj je to zaljubljenost, veš in ne bo dolgo trajalo ko boš izpolnjevala še samo njegove želje ustvari pa te bo imel na stranskem tiru, češ "ona me bo pa že počakala...." Ko sem prebrala tvojo zgodbo, videla sem napol sebe v njej. Ti ne priporočam, ti naredi kar ti srce narekuje.... Je še veliko moških.... See u!
- Ellerjeva
- Sramežljivka
- Prispevkov: 32
- Na forumu od: 7. 6. 2009
Napisal/-a Ellerjeva » 22. Sep. 2009 14:30
Živijo,
Res sori ampak dejansko se tako dolgo nisem javila ker ste me "ubile" z odgovori in tako zelo me je bilo sram...
res..., nisem vedela kaj naj rečem, kaj naj napišem, kako naj argumentiram... ker vse kar ste napisale je dejansko res, niti ne zanikam ampak še vedno PRIZNAM da nisem prepričana če sem naredila prav...ko sem ga pustila....
In vse kaj ste naredile zame z vašimi odgovori je prav, ker sem verjetno potrebovala pošten "šamar", da pridem k sebi... in HVALA
kakorkoli že, še vedno nisem "taprava" ampak se pobiram..
naj razložim; po morju kakor rečeno, vse kot prej... potem plani za selitev.... saj ne rečem, on je bil vedno ob meni, ni več spal tam in neredil je eno stvar zame, ki mi je bila življenjskega pomena, res, problem ki mi ga je rešil je bil moja življenjska obremenitev...kakorkoli že, še enkrat sva šla na morje, me je pa zmotilo to, da se je vsako jutro začelo z njenim sms-om..kao glede otroka (da je ok ipd..) nekaj v meni mi je dalo misliti.....najhuje je, da resnično verjamem da on dejansko misli da je to zaradi otroka... ker ko je ona izvedela zame po tistem zasledovanju, se je očitno pozanimala kdo sem, ker mi je sam rekel da ga je vpašala kako sem jaz in vedela moje ime. Takrat je postala tako zelo prijazna... On pa naiven,,, kao zaradi otroka... Ker se pa ženske nekako poznamo, sem glede na njena dejanja prepričana, da ona nima razčiščeno,,.. Skratka, naj se odoči sam... Jaz se tega ne grem več,,,
v meni je počilo... sterala sem ga nekam in mu povedala vse kar si mislim, skratka dala sem mu ultilmat... od tega je cca 14 dni in kar je najhuje, človek z dejanji dokazuje svoja stališča... ne popuščam, a vendar, premaknile so se stvari, ki se do sedaj niso... dvom, ki me muči je verjetno normalen....mi je pa zelo zelo hudo...
skratka,... hvala vsem ki ste si vzele čas za odgovor....
Res sori ampak dejansko se tako dolgo nisem javila ker ste me "ubile" z odgovori in tako zelo me je bilo sram...
res..., nisem vedela kaj naj rečem, kaj naj napišem, kako naj argumentiram... ker vse kar ste napisale je dejansko res, niti ne zanikam ampak še vedno PRIZNAM da nisem prepričana če sem naredila prav...ko sem ga pustila....
In vse kaj ste naredile zame z vašimi odgovori je prav, ker sem verjetno potrebovala pošten "šamar", da pridem k sebi... in HVALA
kakorkoli že, še vedno nisem "taprava" ampak se pobiram..
naj razložim; po morju kakor rečeno, vse kot prej... potem plani za selitev.... saj ne rečem, on je bil vedno ob meni, ni več spal tam in neredil je eno stvar zame, ki mi je bila življenjskega pomena, res, problem ki mi ga je rešil je bil moja življenjska obremenitev...kakorkoli že, še enkrat sva šla na morje, me je pa zmotilo to, da se je vsako jutro začelo z njenim sms-om..kao glede otroka (da je ok ipd..) nekaj v meni mi je dalo misliti.....najhuje je, da resnično verjamem da on dejansko misli da je to zaradi otroka... ker ko je ona izvedela zame po tistem zasledovanju, se je očitno pozanimala kdo sem, ker mi je sam rekel da ga je vpašala kako sem jaz in vedela moje ime. Takrat je postala tako zelo prijazna... On pa naiven,,, kao zaradi otroka... Ker se pa ženske nekako poznamo, sem glede na njena dejanja prepričana, da ona nima razčiščeno,,.. Skratka, naj se odoči sam... Jaz se tega ne grem več,,,
v meni je počilo... sterala sem ga nekam in mu povedala vse kar si mislim, skratka dala sem mu ultilmat... od tega je cca 14 dni in kar je najhuje, človek z dejanji dokazuje svoja stališča... ne popuščam, a vendar, premaknile so se stvari, ki se do sedaj niso... dvom, ki me muči je verjetno normalen....mi je pa zelo zelo hudo...
skratka,... hvala vsem ki ste si vzele čas za odgovor....
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: Bing [Bot]